Zadnje mesece v medijih prebiramo žalostne zgodbe ostarelih prebivalcev Slovenije, ki jih je življenje izvrglo na rob družbe, kjer živijo (in hirajo, mnogi tudi stradajo) za štirimi stenami svojih pogosto mrzlih, vlažnih, podirajočih se hiš in stanovanj. Čeprav so vse življenje delali, na stara leta nimajo sredstev za dostojno preživetje ali se preprosto ne znajdejo v svetu, ki se zanje vse prehitro vrti. Zanje po navadi vedo le poštarji, kakšen sosed, trgovka na vasi, včasih socialni delavci.

V novembru ste pripravili »lunch pack« ali pakete toplega obroka, v katerih je ključek z družbenokritičnimi pesmimi ter izdelek starejšega človeka skupaj z njegovo zgodbo. Z desetimi evri, kolikor stane, ima ena oseba zagotovljene tri tople obroke. Ali vas je presenetilo, da ste tako hitro razprodali vseh tisoč paketkov?

Banka Slovenije, denarna oblast, je sklenila novembra formalno zaostriti pogoje bančnega kreditiranja prebivalstva. Protestirali so Združenje bank Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in jezili so se v bankah. Premier je Banki Slovenije očital škodljivo zganjanje panike, diskriminacijo, nečlovečnost. Večkrat jo je pozval, naj ukrep, ki ga je sprejela na lastno pest, umakne. A protesti in pozivi niso zalegli. Banka Slovenije je vztrajala pri svojem. Kar še ne pomeni, da ni ravnala narobe.

Od kod izvira odpor do staranja, se na začetku knjige, ki razbija številne mite o staranju, sprašuje Carl Honoré. Zakaj starost marsikdo enači z boleznijo, usihanjem moči, depresijo, demenco in osamljenostjo? Kot da bi bila to edina pot staranja, kot da ne bi med nami živeli ljudje, pri katerih ne pomislimo najprej na njihova leta, ampak jih preprosto občudujemo, ker so modri in življenjsko preizkušeni. Ni treba, da bi se pri miselni podobi staranja oprijeli najslabše možnosti.

Avtor se podaja na pot razkrivanja, od kod izvira odpor do staranja, zakaj podjetja nerada zaposlujejo ljudi po 40. letu, zakaj starejših obrazov ne vidimo na televiziji, kako je mogoče, da Mark Zuckerberg, mladi ustanovitelj družabnega omrežja Facebook, prostodušno izjavi, da so mlajši ljudje preprosto pametnejši. Staromrzništvo ni nič novega. Njegove korenine so globoke, segajo v začetke civilizacije, kar pa ne pomeni, da je upravičeno.

STARANJE V SLOVENIJI

V letu 2019 smo na tej strani Vzajemnosti iskali odgovore na vprašanje, kaj pomeni družina za kakovostno staranje. To smo delali ob podatkih reprezentativne raziskave o tem, kaj nad 50 let stari prebivalci Slovenije potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo za svoje staranje in sožitje med generacijami. Danes to temo končujemo ob pregovoru, da kri ni voda. Če ne rastemo iz svojih krvnih in socialnih korenin, smo izkoreninjeni, potomci pa nas prezrejo. Nevarnost je tudi obratna: še v starosti lahko jalovo stopnjujemo slabosti svojih prednikov. Zdrav človeški razvoj je zakoreninjen v dobrih straneh prednikov ob zavestnem obdelovanju invazivne rasti slabega, ki smo se ga nalezli od drugih ali se je skotilo v nas.

STARANJE V EVROPI

Kolumna, ki jo berete, je zadnja v sklopu rednih kolumn o podatkih SHARE. Kljub temu morda v prihodnosti preberete še kaj izpod našega peresa. Naj se v zaključnem prispevku obrnem h kratkemu pregledu do zdaj napisanega. Podatki SHARE so pomemben, verjetno najboljši vir podatkov o staranju, ki ga ima Evropa na voljo. Zajemajo ogromno količino spremenljivk, podatki so zelo kakovostni, za kar skrbi veliko posebnih metodoloških skupin.

Kaj nam podatki povedo, o čemer smo kar na dolgo govorili v preteklem letu in pol? Na eni strani so tu obsežne vsebine o zdravju, upokojevanju in socialnih dejavnostih starostnikov. SHARE trenutno vključuje že več kot deset tisoč uporabnikov in podatki se intenzivno uporabljajo za različne namene – od čisto znanstvenih do bolj praktično usmerjenih.

Jejmo več polnozrnatih žit

Inštitut za nutricionistiko je začel pobudo Izbiram polnozrnato. Z njo želi spodbuditi potrošnike k poznavanju koristi uživanja polnozrnatih živil in pogostejšemu vključevanju le-teh v prehrano. Podatki namreč kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa le 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov pa ga sploh ne uživa. Odslej na portalu prehrana.si vsak teden objavljajo nove članke in videovsebine o koristi uživanja polnozrnatih žit. Te vsebujejo več prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in tako upočasni praznjenje ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo dalj časa siti. Po mnenju prehranskih strokovnjakov najmanj 30 gramov vlaknine dnevno varuje pred različnimi kroničnimi boleznimi, saj pomaga vzdrževati raven holesterola, prispeva k manjšemu povečanju glukoze v krvi po obroku in uravnava prehajanje črevesne vsebine.

Prostovoljci današnji mednarodni dan prostovoljstva obeležujejo pod geslom Prostovoljstvo za vključujočo družbo. Mednarodni dan je priložnost za vse, da spodbujamo prostovoljstvo, se spomnimo na prispevek prostovoljcev k družbeni blaginji in trajnostnim ciljem na lokalni in mednarodni ravni, poziva Slovenska filantropija.

 "Socialna država, ki skrbi za svoje prebivalce, vzpodbuja njihovo prostovoljsko delovanje v dobro skupnosti. Vlaga v promocijo prostovoljstva, podpira možnost kakovostnega vključevanja v prostovoljstvo in prepoznava vrednost prostovoljskega dela," opozarja izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. Po njenih besedah lahko na ta način vsi prebivalci sodelujejo pri skrbi za skupno dobrobit, so vključeni, ker imajo možnost sodelovati v družbenih procesih, in so bolje opremljeni za življenjske situacije, ko ne gre vse po načrtu.

 V Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) opozarjajo, da imajo znatno premalo socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev, da bi lahko oskrbovali vse starejše meščane, kronične bolnike in invalide, ki potrebujejo tujo pomoč. Njihovi zaposleni namreč odhajajo v manj naporne in bolje plačane službe, tisti, ki ostajajo, pa so preobremenjeni, so opozorili na novinarski konferenci skupaj s predstavniki upokojencev.

V Zavodu za oskrbo Ljubljana je zaposlenih 130 socialnih oskrbovalk (v veliki večini so ženske), ki vsak dan pomagajo blizu 900 uporabnikom. Že ta trenutek bi jih potrebovali vsaj še dvajset, saj morajo tisti, ki potrebujejo socialno oskrbo, na obisk oskrbovalke čakati od dva do tri mesece. Težava je v tem, da je to delo odgovorno, a slabo plačano, ob tem še fizično in psihično naporno, poteka v turnusih in vse dni v letu. Zato si oskrbovalke iščejo službo drugje, je povedala Liljana Batič, direktorica ZOD.