-
»Z morebitno resno epidemijo koronavirusa se bo v celoti pokazala dolgoletna nedohranjenost javne zdravstvene mreže – kadrovska, finančna in prostorska. Če bo treba hospitalizirati več tisoč ljudi, jih ne bomo imeli kje nastaniti,« je tri dni po prvi okužbi s koronavirusom v naši državi dejal sociolog dr. Gorazd Kovačič. Opozorilo se je tedaj zdelo pretirano. Slab teden dni pozneje je bilo čisto drugače. Javno zdravstvo, večni grešni kozel, je ostalo edino upanje ogroženega prebivalstva.
Vse se je v hipu hudo spremenilo
Vse se je v hipu hudo spremenilo.
Dvom in strah, to sta naša največja sovražnika. Roger FritzSpominjam se mnogih TV-poročil v preteklem letu, ko so ljudje po silnih poplavah, neurjih, plazovih, toči in žledu sporočali: »Česa takega niti najstarejši ne pomnijo.« Kaj pravijo danes?
Res je, predolgo smo se igrali z naravo, ignorirali vsa opozorila, se norčevali iz nekaterih znanstvenikov in nevladnikov, vse dokler ni udarilo. Pred kratkim z neusmiljenimi požari v Avstraliji, kjer so ljudje bežali s svojih domov v želji po golem preživetju, ki pa ga ni uspelo ohraniti milijonom živalskih vrst. Videti je bilo prav apokaliptično.
-
Že berete elektronske knjige?
Samoizolacijo zaradi epidemije novega koronavirusa lažje premagujemo z branjem e-knjig. Beremo lahko na vseh elektronskih napravah (računalniku, tabličnem računalniku, pametnem telefonu), s pomočjo bralnika pa je branje še posebej udobno, saj si lahko velikost črk in osvetljenost prilagodimo.
V spletni knjižnici in knjigarni Biblos je na voljo več kot 3800 naslovov, knjige si lahko izposodite ali kupite 24 ur na dan 7 dni v tednu. Izposoja je brezplačna, e-knjige pa je mogoče tudi kupiti.
-
Politiki nam zelo radi ponujajo podatke o gospodarski rasti, ki naj bi dokazovali njihovo voditeljsko modrost. Pri tem praviloma zamolčijo, kdo ima od te rasti največjo korist. Brez ovinkarjenja smemo reči, da se rasti najbolj veselijo lastniki kapitala oziroma tisti, ki dobiček povečujejo na plečih svojih zaposlenih. Tistim, ki uspešnost svojih poslovnih projektov merijo s količino dobička, je seveda zmeraj v največje breme postavka, ki vključuje tako imenovani strošek dela in davke. Zato zahtevajo »vitko državo«, kar pomeni, povedano z drugimi besedami, čim manj sredstev za javno zdravstvo, šolstvo in socialne podpore. Skratka, država naj uveljavi načrt, ki bo čim prej dosledno upošteval pričakovanja lastnikov kapitala, ne oziraje se na posledice.
Kako ubraniti stanovalce domov pred okužbo?
Obiski v domovih za starejše (imamo 102 domova) so prepovedani že več tednov, sj je po mnenju strokovnjakov koronavirus covid-19 nevaren zlasti za starejše zaradi slabšega delovanja imunskega sistema, pridruženih kroničnih obolenj, denimo srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni, ter drugih zdravstvenih težav, ki so v starosti pogostejše. V večini domov se uspešno varujejo pred okužbami, vendar pa je med vsemi 897 okuženimi že petina stanovalcev. Največja žarišča so v domovih v Metliki, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru.
Kako naj bi krajevne skupnosti uredile dolgotrajno oskrbo
V krajevni skupnosti današnje evropske države deluje vsaj petnajst v celoto povezanih programov, ki jo regulira sodobni zakon za dolgotrajno oskrbo. Ko se bo povprečen državljan zavedal, da obstajajo in delujejo, bo razvoj sistema za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji začel dohitevati četrtstoletni zaostanek za evropskimi sosedami. Vsaka nova vlada nam to obljubi; da se bo uresničilo, moramo državljani, zlasti mi starejši, ta pomemben sodobni sistem poznati.
Naštejmo oskrbovalne programe v sodobni krajevni mreži integrirane dolgotrajne oskrbe.
-
pismo bralcev
V moje otroško življenje je posijalo sonce ob krščanskih praznikih, ko je bila na mizi potica in še kak priboljšek, ki ga druge dneve nismo imeli, saj smo prva leta po drugi svetovni vojni živeli zelo zelo skromno in smo bili večkrat lačni …
Že nekaj tednov pred veliko nočjo sem se s hrepenečim pričakovanjem v srcu veselila vsega, kar je prihajalo s prazniki. S kakšnim žarom in veseljem sem skupaj z mamo barvala jajca, simbol Kristusovega trpljenja. Sledila je priprava jedi za velikonočni žegen in potem blagoslavljanje v grajski kapeli, kamor je navadno prišel kaplan Zdolšek. In na velikonočno nedeljo po maši težko pričakovani velikonočni zajtrk. Tu je imel glavno besedo oče, ki je pripravljal hren in šunko, midve z mamo pa jajčka in potico. Najprej je veljalo dati košček žegnanih jedi domačim živalim, torej naši muci Almi. Šele potem smo umiti, pražnje oblečeni in nasmejani ter z dobrimi mislimi v srcih sedli oče, mama, mlajši brat in jaz za pogrnjeno in dišeče obloženo mizo ter se prekrižali. Zdrdrali smo molitev in drug drugemu pogledali v obraz ter se nato zazrli v nevsakdanje darove narave na sredini mize.
Le pravilno nameščena maska je koristna
Kot v nekaterih drugih državah je tudi v Sloveniji obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ust in nosu v zaprtih prostorih, še posebej v trgovinah. Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Po uri ali dveh oziroma, ko je vlažna, jo je treba zamenjati; če imamo masko iz blaga, jo prekuhamo, suho prelikamo in vnovič uporabimo.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa v medijih opažajo posnetke in fotografije ljudi z nepravilno nameščenimi maskami. Ker ima nepravilna uporaba maske – bodisi potisnjena pod brado, nameščena samo čez usta, ne pa tudi čez nos, bodisi da se jo, ko jo imamo nameščeno na obrazu, dotikamo s prsti ali jo nepravilno odstranimo – za zdravje več negativnih posledic in naredi več škode, kot če maske nimamo, pozivajo k pravilni uporabi.
Tesnobo si lajšajmo tudi s humorjem
V času epidemije novega koronavirusa se po nasvetu strokovnjakov ne smemo prepustiti pretiranemu strahu, ker to lahko na dolgi rok vodi v slabšanje imunskega sistema. Raje poskrbimo za dobro počutje, h kateremu prispeva tudi dober humor, predlagajo. Tega nasveta ob današnjem dnevu norcev gotovo ne bo težko upoštevati.
Zdajšnja zdravstvena kriza pri vseh vzbuja vsaj malo tesnobe in strahu, ki sta do neke mere celo zaželena. Varujeta nas namreč pred tem, da bi se vedli tvegano. Če pa se občutki tesnobe izražajo kot obup ali pretiran strah, razdražljivost in jeza, bi ta močan čustven odziv lahko preveč omejil našo zmožnost za organizirano vedenje in načrtovanje, meni klinična psihologinja Jana Strniša iz Zbornice kliničnih psihologov Slovenije.
Skrb za starejše - česa ne smemo dovoliti v času epidemije
Združenje za dostojno starost Srebrna nit je na pristojne in javnost zopet naslovilo dolgo odprto pismo. V njem – kot že nekajkrat doslej - poudarjajo, da bi Slovenija nujno potrebovala samostojno ministrstvo za starejše, ki bi veliko hitreje, odločneje in učinkoviteje skrbelo za starejše, ter aktivnega varuha za starejše, ki bi preprečeval diskriminacijo, ki se dogaja ob epidemiji koronavirusa.
Prepoved obiskov vdomovih starejših občanov, ki ponekod traja že od konca februarja, je za nekatere starejše velik stres in se s tem težko spopadajo. Socialna izolacija ima lahko hude posledice na zdravje starejših, zlasti so v dani situaciji ogrožene osebe z demenco in nepokretni stanovalci, poudarja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja. Obenem pa poziva direktorice in direktorje domov, da kljub omejitvi obiskov ob strokovni in etični presoji dopustijo vnaprej dogovorjen obisk stanovalca, zlasti umirajočih oseb.
