Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije že tretje leto pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo. Naslov se glasi: Zgodbe mojega kraja: kako smo nekoč preživljali počitnice.

Natečaj, ki bo potekal od 8. februarja do 15. aprila 2020, je namenjen avtorjem, ki so dopolnili 60 let in radi pišejo. Vabijo vas, da pošljete kratko, resnično zgodbo iz preteklosti, povezano s preživljanjem počitnic v  domačem kraju ali drugod po Sloveniji. Zgodba se lahko navezuje na lastne spomine ali na zanimivo pripoved, stare fotografije in zapiske.  Vsak avtor lahko sodeluje le z eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. K besedilu lahko priloži fotografijo, ki se navezuje na zgodbo, ni pa pogoj za sodelovanje.

 Kulturno – zgodovinsko društvo Rusalka, ki se trudi ohranjati zgodovino vzhodnega dela Ljubljane in jo preko kulture širiti zanamcem, ob slovenskem kulturnem prazniku v Centru Zalog pripravlja posebno prireditev ob izidu knjige Slepa grofica.

Knjiga, ki jo je napisal Ivan Sivec,  opisuje življenje  Ljubljančanke Tanje Šubelj, ki je slepota ne ovira, da ne bi živela polno življenje. S Florjanom Sušnikom ohranjanjata kulturno dediščino, s starim pohištvom, slikami in drugimi dodatki sta opremila dvorec Rus v Lokovici in dvorec Štatenberg v Makolah ter  igrata lika grofa in grofice Štatenberške.

 Ljubljana, Maribor, Nova Gorica: recital Prešernove poezije

Članice in člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije – igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš in samostojni ustvarjalci na področju kulture – bodo že 34. leto zapored s poezijo počastili slovenski kulturni praznik. V soboto, 8. februarja, ob 12. uri  se bo z Zdravljico začel recital Prešernove poezije na ljubljanskem Prešernovem trgu, novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu.

Recital boste lahko spremljali na 3. programu Radia Slovenija, na spletni strani državne radiotelevizije (https://www.rtvslo.si) in Facebook strani programa ARS.

V spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna se 8. februarja podajte v njegovo rojstno vas na tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica. Ob 13. uri bo pred njegovo rojstno hišo v Vrbi osrednja slovesnost.

Pot kulturne dediščine Žirovnica je ena najstarejših tematskih poti v Sloveniji in  povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom, med katerimi se nahaja pet osrednjih točk. To so Prešernova rojstna hiša v Vrbi, rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici, kjer je celotna pot predstavljena tudi v igrano-dokumentarnem filmu Ni ga lepš’ga kraja, Spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici in rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah.

Inštitut za nutricionistiko je že šesto leto zapored pripravil izbor najbolj inovativnih slovenskih živil. To so živila, ki so proizvedena v Sloveniji, sledijo smernicam zdravega življenja (vsebujejo manj soli in manj sladkorja) in so jih proizvajalci dali na trg v zadnjem letu. Namen  projekta je ozaveščanje potrošnikov, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila, ter spodbujati gospodarstvo pri razvoju živil z ugodnejšo hranilno sestavo.

Letos je bil prvič poudarek na živilih iz ajde. Kot je poudaril  prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je ajda »izjemno hranljivo živilo, zato želimo s projektom po eni strani podpreti kmetovalce in živilsko industrijo pri učinkoviti pridelavi in uporabi navadne in tatarske ajde v proizvodnji visoko kakovostnih živil, po drugi strani pa spodbuditi prebivalce k povečanemu obsegu uživanja ajde.«

V sekciji za preventivno medicino opozarjajo na povečano število bolnikov s pnevmokoknimi okužbami, kar je po njihovem mnenju posledica slabe precepljenosti in ozaveščenosti prebivalstva. Medtem ko za majhne otroke to cepljenje krijejo iz javnih sredstev, je za odrasle samoplačniško, razen za bolnike z imunsko pomanjkljivostjo, presajenim kostnim mozgom, odstranjeno vranico, levkemijo, Hodgkinovo boleznijo, rakave bolnike in bolnike s presajenimi organi.

Samoplačniško cepljenje stane okoli 65 evrov, zato se v sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu zavzemajo, da bi ga zdravstvena zavarovalnica plačala za starejše od 65 let, ki spadajo med bolj ogrožene.Ti potrebujejo le en odmerek, medtem ko morajo mlajši ljudje cepljenje ponoviti po petih letih.

 V Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti, so ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in onkološkem inštitutu. Po podatkih registra raka je v letu 2016 na novo z rakom zbolelo 15.072 ljudi, kar pomeni, da so vsakih 35 minut postavili novo diagnozo raka.

Po podatkih Mednarodne zveze za boj proti raku za rakom vsako leto zboli okoli 13 milijonov ljudi. Število bolnikov z rakom pa se iz leta v leto veča predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva. V EU vsako leto zaradi raka umre 1,3 milijona ljudi, 3,5 milijona pa jih je diagnosticiranih za to boleznijo. Evropska komisija bo zato danes začela posvetovanje o evropskem načrtu za boj proti raku. Kot so sporočili s komisije, bo dogodek priložnost, da se izkaže zavezanost EU na področju boja proti raku ter da se pri tem srečajo najrazličnejše strani, od političnih voditeljev do delavcev v zdravstvu in nevladnih organizacij.

 Čeprav Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ni več članica Evropske unije, pa do konca prehodnega obdobja, to je  do 31.  decembra 2020, veljajo vsa določila, kot če bi še bilo država članica EU.  Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zato potrjuje, da za državljane, ki imajo urejeno slovensko zdravstveno zavarovanje  še vedno veljajo  listine:

-    evropska kartica zdravstvenega zavarovanja oziroma nadomestni certifikat za uveljavljanje zdravstvenega varstva za osebe med začasnim bivanjem v Združenem kraljestvu (na zasebnem ali službenem potovanju, na strokovnem izpopolnjevanju ali študiju),