Sladkorni bolniki morajo paziti tudi na srce
Zveza društev diabetikov Slovenije opozarja, da imajo osebe s sladkorno boleznijo dvakrat večje tveganje za srčni napad. V svetu namreč vsakih 5 minut ena oseba s sladkorno boleznijo doživi srčni napad. Zato so evropski kardiologi in diabetologi izdali nove skupne smernice za preventivo srčno-žilnih bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo ali tveganjem zanjo.
Tema letošnjega svetovnega dne diabetesa, ki bo 14. novembra, pa je ozaveščanje o znakih za pojav sladkorne bolezni v družini. In na zvezi družine še posebej spodbujajo k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni. Vsaj polovico primerov sladkorne bolezni tipa 2 namreč lahko preprečimo.
Razstava ročnih spretnosti v Šmartnem
V Gasilskem domu v Šmartnu pri Slovenj Gradcu bodo danes ob 18. uri odprli rokodelsko razstavo. Na njej bodo svoje izdelke pokazali člani domačega društva upokojencev, člani aktiva invalidov in otroci iz vrtca Leseni škrat z vzgojiteljicami.
Razstava bo odprta še v soboto, 9. novembra, od 10. do 16. ure in v nedeljo, 10. novembra, od 9. do 16. ure.
Most med posameznikom in njegovimi pravicami
Etnične pripadnosti, starosti, spola … si ljudje ne izbiramo sami. Zato družba ne sme izključevati ljudi na podlagi osebnih značilnosti, na katere nimamo vpliva, poudarjajo pri Zagovorniku načela enakosti, kjer ponujajo pomoč vsem, ki se počutijo diskriminirane oziroma neenako obravnavane. »Včasih ljudje vedo, da se jim godi krivica, pa ne zmorejo ničesar narediti. Predstavniki manjšin, šibki, starejši, invalidi … se težko sami postavijo za svoje pravice. To lahko storimo mi. Potrudimo se, da jim pridemo naproti,« pravi Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti. Ob tem pa poudarja, da je lahko vsak izmed nas zagovornik enakopravnosti, kadar zagovarja tiste, ki zaradi svojih stisk tega ne zmorejo.
Spremembe pokojninske zakonodaje ne bodo dovolj
Človeštvo se na vsej zemeljski obli stara, še posebej pa v razvitem svetu, kar je že dolgo znano dejstvo. Tudi v Sloveniji se bo število starejših še povečevalo, zato bo treba poleg napovedanih sprememb veljavnega pokojninskega sistema v bližnji prihodnosti razmišljati tudi o novi pokojninski reformi. Prej ko slej bo moralo priti do podaljšanja delovne aktivnosti, saj se v primerjavi z evropskimi državami pri nas prej upokojujemo in tudi kasneje vstopamo v delovno aktivnost. Več bi morali nameniti tudi za dodatno pokojninsko zavarovanje.
Revščina med starejšimi v Sloveniji
STARANJE V EVROPI
Nedavna podelitev Nobelove nagrade za ekonomijo Abhijitu Banerjeeju, Esther Duflo and Michaelu Kremerju, raziskovalcem na področju revščine, je sprožila veliko diskusij. Nekateri so opozorili na preveliko, nekateri spet na premajhno oziroma prešibko metodološko usmerjenost njihovega dela.
Sami se s takšnimi presojami ne bomo ukvarjali. Pogledali pa si bomo nekaj podatkov na področju revščine starejših v Sloveniji, ki temeljijo na prispevku, ki sva ga z dr. Nado Stropnik, vodilno raziskovalko področja revščine pri nas, pripravila v letu 2015, in na podatkih SHARE za leto 2011 (četrti val raziskave).
-
Za slovenske zmage
Nekoliko starejši bralci se najbrž spomnijo časa, ko so mešetarji na živinskih sejmih posredovali pri prodaji in nakupu živine in za to »uslugo« običajno od prodajalca dobili nekaj plačila. Njihova vloga je bila v bistvu enostavna. Živino, ki je bila naprodaj, so »strokovno« ocenili in predlagali, kolikšna naj bo kupnina. S tem namenom so konjem pogledali v zobe, kravam so dvigovali rep, da bi ugotovili, kolikokrat so povrgle, in po vimenu ocenili, koliko mleka dajejo. Danes v naših krajih takih posrednikov oziroma mešetarjev na sejmih ni več, saj imajo rejci za vse živali listine, ki zagotavljajo, da kupec ne bo kupil mačka v žaklju. Pojavili pa so se novi mešetarji, ki so si nadeli različne zveneče nazive, v bistvu pa jim gre predvsem za provizije pri podaji.
-
Po telovadbi na razstavo
Saj poznate telovadke in telovadce, ki v oranžnih majicah vsako jutro nekje na prostem razgibavajo telo po metodi 1000 gibov dr. Nikolaya Grishina, kajne? V Ljubljani je kar 23 skupin Društva Šola zdravja, najmlajša je skupina Brinje, ki deluje šele od konca septembra. Vabijo vas, da se jim pridružite, vsako jutro od 8.00 do 8.30 telovadijo v parku med Posavskega ulico in Triglavsko ulico za Bežigradom.
Neko oktobrsko sredo so po telovadbi prišli še v uredništvo Vzajemnosti. Ogledali so si razstavo rezbarij njunih članov Olge in Lojzeta Šmida, ki sta razložila, kako nastajajo njune lesene umetnine, potem pa smo še malo poklepetali.
Sožitje med generacijami mora ostati trdno
Devetnajsti Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) je v začetku oktobra v Cankarjev dom privabil številne obiskovalce. Nekateri so prišli poslušat strokovne razprave, drugi so iskali kak nasvet ali storitev, s katero bi si izboljšali počutje, tretje pa je prignala radovednost, kaj vse (še) zna in zmore tretja generacija. Imeli so kaj videti in slišati.
V kulturnem programu se je zvrstilo 120 plesnih, glasbenih in pevskih nastopov, med njimi celo odlomki iz muzikalov. Na delavnicah in stojnicah 160 razstavljavcev so se obiskovalci lahko seznanili z uporabo sodobnih tehnologij in terapijami za blaženje težav pri različnih zdravstvenih težavah, izmerili so si lahko krvni tlak, sladkor v krvi, preverili vid in sluh, se seznanili z novostmi v dentalni medicini. Zelo obiskani so bili zlasti pogovori o smislu življenju, ki ju je pripravil Hospicafé, delavnice za krepitev spominskih sposobnosti in predavanje za ohranjanje bistrega uma.
Zbiranje spominov na kinematografijo v Novem mestu
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ob stoletnici rednih filmskih predstav v Novem mestu pripravlja akcijo zbiranja spominov tematiki kinematografije. Gradivo zbirajo tudi druge knjižnice (v Metliki, Črnomlju, Trebnjem, Ribnici, Brežicah, Sevnici, Krškem in v Kočevju).
Se še spomnite vašega prvega ogleda filma v kinu? Še hranite filmski plakat, vstopnico ali fotografije stavb, v katerih so se nahajali kinematografi? Ste ob obisku kina doživeli kaj, kar se vam je še posebej vtisnilo v spomin? Delite spomine in doživetja ter prinesite fotografije zunanjosti in notranjosti stavb kinematografov, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice …
-
STARANJE V SLOVENIJI
Ena izmed značilnosti ljudi v drugi polovici življenja je ponos na lepe in dobre stvari v svojem kraju. Svoj kraj imamo radi, zanj smo pripravljeni marsikaj narediti, radi spoznavamo njegovo preteklost, ljudi, ki so ga razvijali, in stvari, na katere smo ponosni. Vse to so lastnosti zdravega domoljubja, o katerem smo govorili prejšnja dva mesca na tej strani. Poglejmo še, kaj pravijo o tem ljudje.
Na kakšen način prispevate k dobrobiti svojega kraja?
Na to vprašanje so odgovarjali nad 50 let stari prebivalci v raziskavi Staranje v Sloveniji. Navedli so številne koristne dejavnosti: prostovoljne prispevke, skrb za čisto in urejeno okolico, sodelovanje pri akcijah v kraju, medsebojno pomoč sosedom, aktivnost v društvu, spečem pecivo za krajevne praznike, pomagam ljudem urejati administrativne zadeve, ker sem bila prej v tem poklicu, obiskujemo se med seboj, pozdravljam druge, prijazen sem do sosedov, plačujem davke, dobro opravljam svojo službo. Odgovori izražajo pristno in zdravo krajevno domoljubje.