-
Kolumna: MOJ POGLED
Življenje ni narejeno iz želja, temveč iz dejanj vsakogar izmed nas.
Paulo Coelho
Zgodilo se je pred mnogimi leti. Na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je prišel starejši gospod. Resen, uglajen, malo težje je hodil. Pri vratarju je želel izvedeti, kdo je v točno določeni sobi v tretjem nadstropju, in prosil je za sprejem. Prišel je do tajnice, ki ga je vprašala o namenu obiska. Ni ga želel razkriti, omenil je le, da bi rad za hip pogledal v mojo sobo. Bila je rahlo vznemirjena. Seveda sem vprašala, ali se ji zdi gospod nevaren, a ga ni tako ocenila. Saj veste, tožilci smo marsikoga preganjali za različna kazniva dejanja, zato skrb za varnost ni bila povsem odveč.
-
V Sloveniji opravimo veliko prostovoljnega dela. Prostovoljci so gasilci, gorski reševalci in gorniki, ki označujejo poti, pa tudi posamezniki, ki starejšim in osamljenim ponujajo pomoč, družbo, prevoz do zdravnika ali trgovine, pomagajo otrokom pri učni snovi, dajejo duševno oporo onkološkim bolnikom, zbirajo in delijo pomoč socialno ogroženim, pomagajo, kadar se zgodijo naravne katastrofe.
Največ prostovoljnega dela opravijo prostovoljci na področju socialne dejavnosti, nato vzgoje in izobraževanja ter kulture in umetnosti. Uradne statistike kažejo, da je v letu 2018 kar 244.300 prebivalcev Slovenije sodelovalo pri eni od organiziranih oblik prostovoljstva. Opravili so delo, za katero niso plačani, a je vredno 98,3 milijona evrov. Največ prostovoljnega dela opravijo v pomurski regiji (63,4 ure na prostovoljca v obdobju enega leta), na Gorenjskem (61,3 ure) in v osrednjeslovenski regiji (60,9 ure). Najmanj ur opravijo v primorsko-notranjski regiji (6,2 ure), vendar se ob tem poraja vprašanje, ali so uradne statistike zajele vse, ki so delovali prostovoljno, saj o opravljenem delu še zdaleč ne poročajo vsi. In vendar je pomembno, da o prostovoljstvu poročamo, pišemo in govorimo, saj mreža ljudi, ki so pripravljeni delovati kot prostovoljci, raste tudi s širjenjem informacij o delovanju prostovoljcev.
-
Predsednik vlade Marjan Šarec in koalicijski partnerji so se lahko po drugem glasovanju v parlamentu oddahnili. Proračuna za leti 2020 in 2021 so poslanci potrdili z zadostnim številom glasov, zato lahko zdaj vlada upravlja državo v okviru začrtanih financ. Pri tem računa, da se bo gospodarska rast ohranila in bodo prilivi dovolj veliki, da bodo »pokrili« proračunska predvidevanja. Ob tem velja opozoriti vsaj na dve okoliščini. Prvič, državni proračun je po obsegu največji doslej, in drugič, predsednik vlade in koalicijski partnerji...
Čemu imajo evropske države zakon o dolgotrajni oskrbi?
STARANJE V SLOVENIJI
Evropske države so v devetdesetih letih skrbno pripravljale sodobni sistem dolgotrajne oskrbe in sprejele zakon o njem. Ves ta čas govorimo o tem tudi v Sloveniji. Leta 2010 je vlada dala predlog zakona v javno razpravo in nato spet jeseni 2017 – prvi je ostal v predalih socialnega ministrstva, drugi zdravstvenega. Glede tega je izkušnja evropskih držav jasna: ne zdravstveno ne socialno ministrstvo ne more samo pripraviti in voditi sodobnega sistema humane, finančno in kadrovsko vzdržne dolgotrajne oskrbe. Ta je namreč neločljiva celota storitev socialne oskrbe, zdravstvene nege in človeškega odnosa med zdravimi in šibkejšimi v skupnosti.
-
ANKETA
Ali res sami razpolagate s svojim časom? Se počutite nadzorovani pri komuniciranju v javnosti in prek telefona?
Martina Kukman, upokojena knjigovodja, Ručetna vas, Črnomelj: »Prenosni telefon imam vedno pri sebi, saj se z njim počutim varnejše. Zaradi vrtoglavice večkrat padem. Do zdaj sem se vedno sama pobrala. Lahko pa se zgodi, da se ne bom mogla in ne bo nikogar v bližini. V takem primeru pride telefon prav. Če ne bom dosegljiva, bodo moji bližnji kmalu v skrbeh in me poiskali. Moja soseda si je s telefonom enkrat že priklicala nujno pomoč.«
POISKALI SMO ODGOVOR: Plačilo omogočeno le z gotovino
V uredništvo smo dobili dve zelo podobni vprašanji bralcev, in sicer ali lahko ponudniki storitev pri plačilu zahtevajo le gotovino in zavrnejo plačilo z bančno kartico. Zanimivo je, da sta oba naletela na tak primer v zobozdravstveni ambulanti (pri zasebnikih s koncesijo), kjer niso hoteli sprejeti kartice, pač pa le gotovino. Gospod, ki je bil v tej ambulanti prvič, je imel kar nekaj težav, da je našel bankomat. Gospa pa je imela s sabo premalo gotovine, in ker je stalna pacientka, so ji zagotovili, da lahko preostanek denarja prinese drugič, vendar je bila »prizadeta, ker vse račune redno plačuje«. Oba pa sta dobila račun.
-
Na štefanovo v Kobilarno Lipica
Ob sv. Štefanu, prazniku zavetnika konj, konjarjev in kočijažev, marsikje po Sloveniji obujajo tradicijo blagoslova konj. Letos bodo med drugim v Hrašah, na Dovjem v Semiču, v Rakičanu, Pišecah, v Ljubljani na Rudniku, na Ježici , v Štepanji vasi ... Običajno blagoslovi potekajo pri cerkvah, po maši.
V Kobilarni Lipica na ta dan, 26. decembra, omogočajo prost vstop, da bi obiskovalci vseh starosti spoznali skrivnosti zimskega življenja lipicancev. Že sprehod po posestvu kobilarna Lipica, ki je razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo je lepo doživetje, ta dan pa so pripravili še druge dogodke. Med drugim vodene obiske kobilarne, blagoslov konj ob 12. uri, pol ure kasneje pa še blagoslov jeklenih konjičkov v sodelovanju s kraškimi motoristi - Sneta s'kira.
Jaslice v tihem kotu, k sebi so me povabile ...
Jaslice so eden od simbolov praznovanja in ljudska domišljija uprizarjanja svete družine je neizmerna. Vzemite si čas v prazničnih dneh in obiščite kakšno razstavo jaslic.
Društvo za ohranjanje dediščine Gradež vabi na največjo razstavo jaslic v Sloveniji (lani jih je bilo več kot 350). Jaslice so iz vseh mogočih materialov, vseh možnih velikosti in oblik. Razstavljene so v sušilnici, kapelicah, stari gostilniški kleti in različnih gospodarskih poslopjih, pod kozolcem, na oknih, v imitaciji Županove jame ter na prostem po vsej vasi. Ponosni so na dve zbirki, ki sta stari več kot 150 let, ter na to, da so prinesene že z vseh celin.
Praznična drevesca z nalepkami svetlo modre barve
Drevesca iz gozdov in nasadov po Sloveniji, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozom in prodajo označena z nalepko svetlo modre barve in letnico 2019. Največ teh drevesc na trg prihaja s Kočevskega. Odslužena drevesca sodijo v zabojnike za organske odpadke ali pa jih skurite v pečeh.
Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije, pri katerem lastniki gozdov dobijo nalepke skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Do 25 nalepk dobijo brezplačno, za večje število nalepk pa morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bora.
