Google bo v Sloveniji znova fotografiral ulice
Ameriški spletni velikan Google, ki od leta 2014 ponuja storitev Street View (Ulični pogled) tudi za Slovenijo, bo naše ulice in ceste fotografiral znova in tako posnetke posodobil. Pravna podlaga pri tem po besedah informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik ostaja enaka kot ob prvem snemanju.
Googlov Ulični pogled uporabnikom omogoča raziskovanje sveta skozi posnetke mest, cest in naravnih znamenitosti. Storitev pokriva številne države, uporabnikom pa so na voljo tudi tematske vsebine zanimivih krajev. Z namenom posodobitve posnetkov se bodo Googlovi snemalci tudi v Sloveniji znova odpravili na ceste. Snemanje bo predvidoma potekalo od 15. junija do konca avgusta, je razvidno iz podatkov na Googlovih spletnih straneh.
Intelektualna lastnina za vsakdanjo rabo
Na Krakovskem nasipu v Ljubljani je Urad RS za intelektualno lastnino skupaj s Tehniškim muzejem Slovenije postavil panojsko razstavo, ki na poljuden način prikazuje zanimivosti iz sveta patentov, modelov, znamk, pojasnjuje avtorske pravice in kaže primere iz tehniške zgodovine.
Razstava »Če slučajno še ne veš: intelektualna lastnina za vsakdanjo rabo« seznanja mimoidoče z vlogo intelektualne lastnine v njihovem vsakdanjem življenju, s posledicami zlorabe ter pozitivne učinke njenega spoštovanja. Predstavljenih je 20 kratkih zgodb, iz katerih boste izvedeli, kdo je bil prvi lastnik avtomobila na Kranjskem, ali je bil res Slovenec predlagatelj prve poštne znamke, kateri slovenski izdelek je bil najbolj kopiran, ali je bil Michael Jackson lastnik patenta ter, kako se sliši zvočna znamka.
-
V Domu Marije in Marte v Logatcu je v okviru programa 'Pazi nase in (po)skrbi zase' potekalo usposabljanje, ki je bilo namenjeno prostovoljcem, voditeljem skupin starih ljudi za samopomoč in drugim, ki želijo s primernim gibanjem, prehrano in zdravim življenjskim slogom prispevati k upočasnitvi upada mišične in kostne mase v starosti.
Usposabljanje in izobraževanje je organizirala Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije skupaj z ministrstvom za zdravje v okviru nacionalnega progama Dober tek Slovenija Predavali sta Vesna Rauter, profesorica športne vzgoje (na fotografiji) in Anja Fošnarič, magistrica varne prehrane in nutricistka. Udeleženci so med drugim slišali marsikaj koristnega o gibanju in o primerni prehrani za starejše.
-
Saj poznate pregovor Dober glas seže v deveto vas? V obdobju razmaha družabnih obrežij in novih tehnologij namesto glasu pogosteje po svetu širimo lepe fotografije, ki marsikoga premamijo, da bi si vsebino ogledal na lastne oči.
In to dejstvo želi izkoristiti Slovenska turistična organizacija (STO). Da bi turistom lepote Slovenije približali na različne načine, uporabnike družbenih omrežij vabi, da delijo fotografije ali video posnetke svojih doživetij na določenih krajih in pri tem uporabijo ključno besedo (hashtag) #ifeelsLOVEnia. Na ta način lahko vsak prebivalec postane ambasador Slovenije.
Brezplačne kulturne prireditve
Z baletno predstavo Labodje jezero, ki jo bodo izvedli plesalci Opere in baleta SNG Maribor se danes ob 21. uri začenja deseti festival Junij v Ljubljani. Na Kongresnem trgu ali v parku Zvezda se bo do 21. junija zvrstilo najmanj 30 plesnih, glasbenih in gledaliških dogodkov.
Dopoldan in popoldan (ob 10. in 17. uri) bodo prišli na svoja račun otroci na delavnicah, lutkovnih, gledaliških, glasbenih in plesnih predstavah, večeri pa bodo namenjeni vrhunskim umetniškim dogodkom. Med drugim bo 13. junija nastopil Državni ansambel Ruski kozaki.
Kdo pomaga 80 tisočim nemočnih v Sloveniji?
Družinski in drugi neformalni oskrbovalci so nepogrešljivi del kakovostne in finančno vzdržne dolgotrajne oskrbe; v Sloveniji in vsej Evropi opravljajo več kot 75 odstotkov celotne dolgotrajne oskrbe. Na Brdu pri Kranju je bila v prvi polovici maja konferenca, posvečena predvsem neformalni oskrbi v Sloveniji.
Kdo so družinski in drugi neformalni oskrbovalci in zakaj je njihovo delo pomembno za našo državo? Kakšne so potrebe, stališča in želje družinskih oskrbovalcev? Kako lahko neformalnim oskrbovalcem daje podporo državna politika? To je le nekaj vprašanj, na katera so iskali odgovore tako nastopajoči strokovnjaki kot tudi udeleženci konference, ki jo je spodbudil Inštitut Antona Trstenjaka, podprli pa ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za okolje in prostor.
-
Prof. dr. Jože Gričar je upokojeni zaslužni profesor Univerze v Mariboru. Njegovi dosežki pri znanstvenem, pedagoškem in raziskovalnem delu s področja informatike segajo daleč čez naše meje – sodeloval je v več mednarodnih asociacijah, pomembna je njegova vloga pri oblikovanju e-regij in na področju evropskih živih laboratorijev. V okviru podoktorskega študija s področja informacijskih sistemov je študiral v ZDA, kasneje pa je tri semestre predaval na School of Business univerze v Denverju. Je tudi eden izmed ustanoviteljev omrežij Slovenski e-seniorji: e-vključenost v aktivno staranje (eSeniors Slovenia) in eRegion. Njuno poslanstvo je spodbujanje aktivnega staranja, pomemben del tega pa je e-povezovanje. S prof. Gričarjem smo se pogovarjali še o znanju in izkušnjah, ki po upokojitvi ostajajo žal neizkoriščene, pa o srebrni ekonomiji …
Če ne moreš iz stanovanja, kaj boš potem?
Dolgotrajno čakanje na prosto posteljo v domu starejših ali najem oskrbovanega stanovanja kaže na to, da bomo morali vpeljati drugačne oblike stanovanjske oskrbe in storitev za starejše, ki bodo učinkovitejše in finančno manj zahtevne, hkrati pa bodo upoštevale želje in potrebe starejših ljudi.
Prilagajanje bivalnih okolij in storitev hkrati ponuja možnosti za razvoj novih podjetij in izdelkov ter s tem novih delovnih mest, pravi dr. Boštjan Kerbler, raziskovalec z Urbanističnega inštituta RS in profesor na katedri za pravo in menedžment nepremičnin Evropske pravne fakultete. Ukvarja se s študijami, ki vključujejo zlasti staranje prebivalstva ter oblikovanje in prilagajanje življenjskega okolja za potrebe starejših in invalidov. Ena takih je raziskava Inovativne oblike življenjskih okolij za starejše v Sloveniji.
Kaj prispeva k ohranjanju miselnih spretnosti starejših?
STARANJE V EVROPI
Kognitivne sposobnosti so zmožnosti učinkovite uporabe možganov za smotrno vodenje življenja in reševanje vsakodnevnih težav. Splošno sprejeto velja, da staranje spremlja upad kognitivnih sposobnosti. S kolegom mag. Vladimirjem Lavračem sva to preverila v posebnem prispevku, ki je bil del obsežnejše slovenske knjižne publikacije SHARE, izdane v letu 2015. Pri tem sva posebej pogledala, kaj podatki SHARE povedo o kognitivnih sposobnostih starejših v Sloveniji.
Pri vsakem posamezniku gre navadno za tri različne vidike staranja: časovno oziroma kronološko staranje, kjer leta tečejo vsem enako hitro, biološko oziroma fizično staranje, kjer so lahko posamezniki enake starosti v zelo različni telesni kondiciji, in mentalno oziroma miselno staranje, kjer procesi upadanja kognitivnih sposobnosti med posamezniki potekajo s povsem različno dinamiko. Čeprav nekateri posamezniki ohranjajo dobre kognitivne sposobnosti globoko v starost, velja, da se prvi znaki upadanja kognitivnih sposobnosti začnejo nekje po petdesetem letu, izraziteje pa se začnejo izkazovati po sedemdesetem in zlasti po osemdesetem letu.
-
Sogovornike smo spraševali, ali radi potujejo in kam najraje.
Breda Arnejšek, upokojena profesorica angleščine in francoščine, Ljubljana: »Ko sem še hodila v službo, sem pogosto potovala v Anglijo in Francijo na dodatna izobraževanja. V Franciji sem bila vsaj petnajstkrat, ker imam tam dobro prijateljico. Veliko sem turistično potovala, tudi na Japonsko. Odkar moja hči z družino živi v Luksemburgu, pa grem vsaj petkrat na leto tja na obisk. Rada jim kaj domačega skuham, na poti iz vrtca pa peljem vnuke še v park, kar mi je v največje veselje.«