Poprava krivice po petih letih
Državni zbor je na 51. izredni seji z veliko večino izglasoval novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( ZPIZ-2E), ki sta jo vložili koalicijski stranki SD in DeSUS. V skladu z njo se bo čas prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje znova štel v pokojninsko dobo brez dokupa. Novela se bo začela uporabljati 1. januarja 2018.
Novela, ki so jo v SD in DeSUS pripravili v sodelovanju z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in pokojninskim zavodom, ne posega v pokojninski sistem. Pač pa se nanaša na pokojninsko dobo, za katero so bili prispevki plačani v okviru prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje v času do uveljavitve zadnje pokojninske reforme, torej do 31. decembra 2012. Po pojasnilih predlagateljev zadeva od tisoč do pet tisoč ljudi, ki imajo zaradi nastalega položaja nižje pokojnine.
Majhni, raznoliki, a hudo nevarni
Na katero žival bi najprej pomislili, če bi slišali zvoke kopit? Verjetno na konja, čeprav bi lahko šlo tudi za zebro. S to primerjavo zdravniki na svetovni dan nevroendokrinih tumorjev, ki je danes, opozarjajo na težavno diagnosticiranje tumorjev, ki jim na kratko pravijo NET. Pojavljajo se redko in zaradi različnih znakov in simptomov, ki jih bolnik opazi šele ob napredovali bolezni, jih je mogoča zamenjati za katerega od drugih vrst raka, denimo za raka želodca, debelega črevesa in danke ali trebušne slinavke.
Koncert Godbe ljubljanskih veteranov
»Z glasbo še vedno mladi« je moto glasbenikov Godbe ljubljanskih veteranov, ene od osmih seniorskih godb, ki delujejo pri nas. Prvič je ljubljanska godba nastopila 29. septembra 2005 na otvoritvi Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Od takrat pa se je zvrstilo že lepo število nastopov pa tudi promenadnih in celovečernih koncertov tako doma kot v tujini. Tudi letos pa ljubitelje glasbe vabijo na letni koncert. V Slovenski filharmoniji bodo nastopili pod vodstvom dirigenta Viktorja Kresnika v nedeljo, 12. novembra, ob 18. uri.
Plečnikovi vodnjaki po Ljubljani
Počasi se izteka leto, ki je v Ljubljani zaradi dveh obletnic: 60. obletnice smrti (7. 1. 1957) in 145-letnice rojstva (23. 1. 1872), posvečeno arhitektu Jožetu Plečniku. Zaokroža ga razstava z naslovom Plečnik in voda: vodnjaki v mestu, ki je v Plečnikovi hiši na Karunovi 4 - 6 v Ljubljani na ogled do 7. januarja 2018.
Voda je Plečnika navdihovala pri njegovem ustvarjanju, saj jo je razumel kot dopolnitev in oživitev statične arhitekture. Največje z vodo povezane projekte je izvedel v Ljubljani, ko je urejal bregove Ljubljanice. Tokratna razstava pa predstavlja manjše objekte - ljubljanske vodnjake in spomenike , v katere je Plečnik vključeval vodo kot simbol vira življenja in očiščenja. Med drugim je zasnoval vodnjake na dvorišču trgovinske zbornice (danes Ustavno sodišče RS); na Šentjakobskem trgu, na Žalah pred kapelo sv. Nikolaja, na dvorišči cerkve sv. Petra, pred Vidmarjevo vilo …
Petje zvoka OM- za zdravljenje posameznikov in sveta
Zadnja leta postaja tudi v Sloveniji vedno bolj razširjeno zdravilno petje zvoka OM (OM Chanting). Kar nekaj slovenskih mest se je že vključilo v projekt Cities of Light, v sklopu katerega deluje že več kot 2000 skupin po vsem svetu.
OM Chanting je starodavna skupinska tehnika zdravljenja s petjem najvišje in najčistejše vibracije OM, ki zdravi telo, duha in okolico. Chanting pomeni petje ali ponavljanje določene besede z visoko vibracijo – mantre. To ni meditacija, kot je marsikdo prepričan, ampak gre za skupinsko tehniko zdravljenja. V skupini je moč energije veliko večja, ker se med udeleženci vzpostavi skupni kanal, preko katerega steče veliko več energije do vsakega posameznika in v okolico, kar pozitivno vpliva na druge ljudi, pa tudi na živali, rastline in ves planet. Po izročilu so himalajski modreci prvobitno vibracijo OM uporabljali za zdravljenje svojih bližnjih ter vseh neravnovesij v ljudeh in v naravi. To je namreč vibracija, iz katere izhajajo vse ostale vibracije, zvoki in besede ter tako posledično vse, kar je ustvarjeno.
-
V tednu med 6. in 12. novembrom, torej pred martinovim, ko bodo po vsej Sloveniji potekala številna praznovanja, bodo policisti poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na cestah - preverjali bodo, ali vozite pod vplivom alkohola. Če boste »napihali« 0,0 pa boste prejeli kupon, s katerim si lahko na www.nulanula.si prislužite vstopnice za skupni koncert Policijskega orkestra in skupine Tabu, ki bo 28. novembra 2017 v Festivalni dvorani v Ljubljani.
Akcijo Slovenija piha 0,0, že drugo leto zapored organizira ministrstvo za zdravje v sodelovanju s policisti, ki bodo poleg vožnje pod vplivom alkohola preverjali tudi prisotnost drog in drugih psihoaktivnih snovi. Nadzor bo potekal zlasti v bližini gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in v krajev, kjer se zadržuje večje število ljudi. Preizkus alkoholiziranosti oziroma hitri test za droge bodo odredili tudi vsem kršiteljem, ki bodo s hujšim prekrški, kot so na primer prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje določil o prednosti, ogrožali varnost drugih prometnih udeležencev. Na terenu bodo še zdravstveni, delovni in tržni inšpektorji, aktivni pa bodo tudi predstavniki nevladnih organizacij kot so Zavod Vozim, Varna pot in Drogart.
-
Soška fronta je eno najbolj razgibanih bojišč prve svetovne vojne, potem ko je vanjo stopila Italija. Boji so namreč potekali od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu. Veliko bojev je potekalo na slovenskem ozemlju in ni čudno, da je zanimanje za vojne dogodke živo še po stotih letih. Tudi med naročniki Vzajemnosti, ki so se na prvo novembrsko soboto odpravili Po poteh soške fronte, je bilo nekaj takih, ki so v teh krajih izgubili deda ali katerega drugega sorodnika.
Drugih ne moremo spremeniti, sebe lahko
»Pri nas je žal miselnost taka: k psihiatru pa ja ne boš hodil, to je zapravljanje denarja, saj nisi nor. Vsak mora svoje težave rešiti sam, čeprav se ne bi nihče sam operiral ali se lotil popravljanja dragocenega avta,« je zelo neposredna Sanja Rozman, zdravnica, psihoterapevtka in avtorica sedmih knjig. Že več kot dvajset let se ukvarja z zdravljenjem nekemičnih zasvojenosti in posledic travm. Priča je številnim težkim zgodbam, hkrati pa ljudem v stiski skuša povrniti občutek lastne vrednosti in jim pomaga, da se počutijo enakovredne in enakopravne v družbi, da sprejmejo prave odločitve in se znajdejo v svetu. Čeprav je že štiri leta upokojena, še vedno veliko dela, se izobražuje, piše knjige – zadnji dve sta Umirjenost in Pogum – ter tudi na ta način opozarja na prenizko toleranco do nasilja in zlorab v naši družbi.
-
Sogovornike smo spraševali, kdo skrbi zanje, kadar so bolni, in ali skrbijo za koga bolnega.
Peter Ogorelec, upokojeni arhitekt, Nadgorica-Črnuče: »Do zdaj nisem potreboval nobene pomoči. Če ne bi zmogel, bi mi pomagali moji najbližji. Trudim se ostati neodvisen od pomoči drugih. Prepričan sem, da veliko ljudi moje starosti nima take sreče kot jaz. Prav bi bilo, da bi za pomoč pri domačih opravilih starejših in bolnih ljudi usposobili nezaposlene, ki prejemajo denarno nadomestilo. Vsakemu, ki bi bil deležen brezplačne pomoči, bi polepšali dan. Tako bi naredili majhen korak k socialni družbi, za katero se tako radi razglašamo.«
-
SVET IN MI
Sredi oktobra se je končal frankfurtski knjižni sejem, največji in tudi najstarejši na svetu. Letos sta sejem odprla nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Dva najpomembnejša državnika v EU, ki složno odpreta knjižni sejem, potrjujeta dejstvo, da je pomen knjige ponovno na pohodu in da je pisana beseda pomembno orodje, ki lahko prinese mir in blaginjo, kot orožje pa spodnese vlado ali celo tako velikega mastodonta, kot je Evropska unija.
Slovenija ima svoj knjižni sejem v novembru, mesecu, ki je tudi sicer v svetu najmočnejši po številu pomembnih knjižnih sejmov. Seveda se slovenski sejem uvršča med majhne, knjižni trg pri nas je v primerjavi s svetovnimi jeziki liliputanski, kar pa seveda ne pomeni, da za nas ni pomemben. Res je sicer, da slovenskega sejma ni najti na svetovnem seznamu velikih knjižnih sejmov, a ga naši organizatorji umeščajo med dva velika knjižna sejma, za reykjaviškim in pred guadalajarskim.