Kaj je bolje: zasebno ali javno? Ko govorimo o zdravstvu, lekarniški, pogrebni in pokopališki dejavnosti, bi morali vprašati državljane, kaj potrebujejo. Prav gotovo si ne želijo, da bi nekdo služil na njihov račun, pomembno pa je, da dobijo dobro storitev, zato potrebujemo zakonodajo, ki bo omogočila, da bodo te storitve javne. Dogaja pa se ravno nasprotno. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki mu jih je veliko nasprotovalo, od lokalnih skupnosti, Zveze društev upokojencev Slovenije do državnega sveta, ker to dejavnost spreminja iz javne v tržno, je bil kljub temu sprejet. Vse kaže, da gre po tej poti tudi zakon o lekarniški dejavnosti, ki je nastajal v majhni skupini pripravljavcev, ki so več ali manj gluhi za številne pripombe. Skupno obema zakonoma je, da so v ospredju le parcialni interesi nekaterih, ki želijo v tej dejavnosti dobro služiti, in ne potrebe državljanov.

 Praznično okrašena Ljubljana je gotovo (še) eden od povodov za decembrski obisk glavnega mesta. Najbolj udobno si središče mesta lahko ogledate med vožnjo z električnim vlakcem. Urban namreč vozi po turistični krožni poti, ki povezuje najpomembnejše mestne znamenitosti. Do konca decembra velja  promocijska cena voženj.

Vožnja traja dobro uro, saj krožna pot povezuje glavne mestne znamenitosti od Mestne hiše do Ljubljanskega gradu, Špico z izhodiščem za Botanični vrt, Trnovski pristan, Plečnikovo hišo v Krakovem, rimski zid, Križanke, prenovljeno Slovensko cesto, Kongresni trg, Parlament in Prešernovo cesto. Potniki na poti vidijo  Opero, Moderno in Narodno galerijo, zapeljejo se po Cankarjevi cesti do Slovenske ceste in postajališča Ajdovščina ter nato po Dalmatinovi ulici in Miklošičevi cesti, čez Prešernov trg pa pot nadaljujejo do končne postaje pri Mestni hiši.

Kaj si želimo in česa se veselimo v letu 2017?

Vsi si želimo zdravje in mir na svetu, kajne? Sogovorniki pa so nam zaupali še druge želje.

Antonija Angel, kozmetičarka, Domžale: »Največ mi pomeni družina, zato bi rada imela več časa zanjo pa tudi zase in prijatelje. Ker zelo rada potujem, si želim v prihodnjem letu obiskati vsaj eno od želenih dežel: Irsko, Islandijo ali južno Italijo. Rada bi čutila več radosti in veselja v vsakdanjem življenju in tudi v širšem družbenem okolju. Želim si lepše čase z manj nasilja in več sočutja, dobroto in optimizem.«

Nikakor ni bil predsednik naše vlade prvi, ki je sporočil Slovencem, naj ne jamramo. Že pred več desetletji nas je k temu znala spodbuditi slovenska etnologinja dr. Marija Makarovič, a je to povedala veliko bolj prefinjeno, z metaforo, ki se mi je zasidrala v spomin s svojim znamenitim stavkom: »Če sonca ni, si ga pa narišite!« Zapomnila sem si ga za vedno. Dobre vile so ji naklonile veliko: dolgost življenja, zdravje, več talentov, neizmerno radovednost, neprestano ustvarjalnost, redko sposobnost, da zna prisluhniti in se pogovarjati z zelo različnimi ljudmi, od kmeta do doktorja znanosti, in jim »zlesti pod kožo«, da jo sprejemajo in imajo radi. Še vedno raziskuje, piše in se veseli življenja.

Kljub velikemu številu obiskovalcev, ki vsako leto pridejo na knjižni sejem, Slovenci premalo beremo. Podatki namreč kažejo, da 48 odstotkov prebivalcev ni v zadnjem letu kupilo niti ene knjige, 42 odstotkov pa jih ni v zadnjem letu prebralo niti ene knjige. Kar pa je še posebej zaskrbljujoče: kar 25 odstotkov odraslih Slovencev je funkcionalno nepismenih, to pomeni, da ne razume vsebine prebranega, ne zna izpolnjevati obrazcev, ne zna brati voznih redov ali navodil za uporabo ipd ….

Višja bralna kultura je eden od ključnih elementov ekonomskega uspeha in odločilen predpogoj za dejavno življenje in delo sedanjih in bodočih generacij prebivalk in prebivalcev Slovenije, so prepričani na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so predlagali določene ukrepe. Tako so na pravkar zaključenem 32. Slovenskem knjižnem sejmu minister za kulturo  Anton Peršak, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in Samo Hribar Milič iz Gospodarske zbornice Slovenije podpisali Memorandum Slovenija bere, začela pa se je tudi nacionalna kampanja za izboljšanje bralne pismenosti.

Pričakovana življenjska doba v večini držav Evropske unije presega 80 let, vendar pa to ne pomeni nujno tudi več let zdravega življenja. Približno 50 milijonov ljudi v EU boleha za različnimi kroničnimi boleznimi, zaradi njih vsako leto umre več kot pol milijona delovno sposobnih ljudi, sta v skupnem poročilu zapisala Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

S politikami za spodbujanje dobrega zdravja in preprečevanje bolezni ter učinkovitim zdravstvenim varstvom bi lahko Evropska unija rešila številna življenja in prihranila milijarde evrov. Kar 550 tisoč delovno sposobnih ljudi namreč vsako leto umre zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. 16 odstotkov odraslih je debelih (11 % več kot leta 2000), vsak peti odrasli še vedno kadi. Za obvladovanje tega stanja zato  potrebujemo učinkovitejše  in dostopnejše zdravstvene sisteme,  saj 27 odstotkov pacientov zdravniško pomoč poišče na urgentni službi. Najmanj 15 odstotkov izdatkov za zdravstvo plačajo pacienti sami, pri čemer so med državami ogromne razlike. Pri revnih evropskih državljanih je verjetnost, da bodo težko dobili ustrezno zdravstveno oskrbo zaradi finančnih razlogov, v povprečju 10-krat večja kot pri tistih, ki so premožnejši.

 Jutri, v petek, 25. novembra, se bo v Ljubljani začelo veselo božično-novoletno dogajanje. Na Prešernovem trgu se bodo po kratkem kulturnem programu in nagovoru župana ob 17.15 prižgale lučke praznične osvetlitve v mestu.

Prižig lučk običajno pospremi navdušena množica, ki se potem razlije med stojnice ali na brezplačne glasbene, gledališke, otroške in še kakšne prireditve, ki jih v naslednjih tednih ne bo manjkalo. Dostop na prireditve bo lažji, saj bo vse do prvega januarja mogoče brezplačno parkirati na Vodnikovem trgu (tržnica) in sicer od ponedeljka do sobote: od 18.30 do 5. ure zjutraj, ob nedeljah in prazniki pa ves dan, do 5. ure naslednjega dne.

 Včasih mine skoraj stoletje, da se ti uresničijo sanje. 98-letna Elsa Velloume si ni mislila, da bo lahko kdaj pogledala s prepadnih sten okrog 1000 metrov visokega  gorovja Sainte-Baume na jugu Francije, ki se dvigajo nad njeno vasico. Pri devetih otrocih ni bilo časa, da bi se povzpela navzgor in si izpolnila željo, a je pogosto govorila, da bo verjetno od zgoraj pogledala na goro šele, ko jo bo bog vzel k sebi.

Za 98. rojstni dan ji je vnuk podaril vožnjo z ultralahkim letečim motorjem. Ni se branila, toplo so jo oblekli in zavili, kajti med poletom ni bilo med njo in zemljo nič drugega kot zrak. Dobila je očala in čelado in s pilotom sta odbrzela navzgor, skoraj do neba, je povedala pozneje, ko sta pristala na njenem dvorišču.

Danes ob 18. uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma slovesna akademija ob  odprtju  32. Slovenskega knjižnega sejma Častna gostja sejma in osrednja govornica bo italijanska založnica in pisateljica Elisabetta Sgarbi. Vse do 27. novembra boste lahko na sejmu poslušali pogovore z literarnimi ustvarjalci, debate o določenih temah, izbirali boste lahko med kar tristo spremljevalnimi dogodki, srečali svojega priljubljenega avtorja, brskali med knjižnimi novostmi založnikov in drugih razstavljavcev in kupovali knjige pod ugodnimi pogoji.