Prebivalstvo ima od nedavnega na voljo dve povsem novi zavarovanji – za zobozdravstvene storitve. Dve zdravstveni zavarovalnici vabita s podobnimi obljubami – da bodo zavarovanci pri zobozdravnikih hitreje na vrsti, hkrati pa bodo privarčevali čeden kupček denarja. Na drugi strani je, menijo nekateri, med prebivalstvom čedalje več škrbastih.

Najprej je zavarovanje zobozdravstvenih storitev ponudila Zdravstvena zavarovalnica Triglav, in to dve različici. Prva naj bi omogočala hiter dostop in nadstandardne storitve ter nadstandardne materiale pri zobozdravnikih v javnih zavodih ali zobozdravnikih s koncesijo, protetiko v primeru nezgode in nadomestilo v primeru raka v ustni votlini, a pogojno. Druga dražja različica – pri tej se premija s starostjo povečuje – pa pri zasebnih zobozdravnikih brez koncesije poleg že naštetega obljublja delno poplačilo storitev preventive in protetike.

Dragi naši bralci in prijatelji,

kot smo vam že namignili v decembrski Vzajemnosti, bo naše že 13. srečanje potekalo v nekoliko manj znanem biseru Jadranske obale – v Neumu v Hercegovini, ki se je šele v zadnjih 25 letih razvil v moderno obmorsko letovišče s številnimi hoteli in apartmaji. Oddaljen je približno 30 kilometrov od Ploč in doline Neretve in samo 70 kilometrov od Dubrovnika.

Vabimo vas na veselo druženje, sprostitev, zanimive izlete po bližnji in daljni okolici, poučna popoldanska predavanja in večerne zabave ter ples ob zvokih dalmatinske glasbe. Naužili se bomo prvih poletnih sončnih žarkov, se kopali v morju ali pokritem bazenu in se sproščali v velneškem centru. 

Zdravnico Mojco Senčar poznamo kot izjemno srčno žensko, ki premika meje. Dolga leta je bila zaposlena na onkološkem inštitutu, bila pa je tudi njihova pacientka. Ko je pred 33 leti premagala raka, je na noge postavila Slovensko združenje za boj proti raku Europa Donna. Posvetila se je pomoči ženskam, ki so preživele raka, ter ozaveščanju širše javnosti o tej bolezni. Lani se ji je rak ponovil; ni se zaprla vase, ni skrivala bolezni, ampak se je z njo spoprijela in brez zadržkov o tem tudi spregovorila. Ostaja aktivna, še vedno je vpeta v številne dejavnosti združenja Europa Donna in razprave o zakonodaji s področja zdravstva, še zlasti v povezavi z bolnikovimi pravicami in dolžnostmi. Ob najinem pogovoru je bila sredi precej agresivnega zdravljenja. Povedala je, da se ji je poleg metastaz pojavil še novi primarni karcinom na drugi dojki in da se pripravlja na operacijo. Ob borbenosti in optimizmu pa tudi priznava, da je ni nič manj strah kot katerega koli drugega bolnika.

Ali je bolnik le številka?

Sogovornike smo spraševali, kakšne izkušnje imajo s čakalnimi vrstami v zdravstvu.

Veselka Pevec, zlata paraolimpijska tekmovalka, Videm Dobrepolje: »Res se čaka! Pa ne samo čaka, tudi ne veš, na koga bi se obrnil. Zdravnik te napoti, potem se moraš pa znajti. Veliko se govori, stori pa malo. Menim, da ni prave odgovornosti. Ko sem se pred leti zdravila, je bilo drugače. Takrat sem občutila, da je vsem, ki so sodelovali pri mojem zdravljenju in rehabilitaciji, mar zame. Danes se je to izgubilo.«

Prostovoljski servis je socialnovarstveni program Slovenske filantropije. Namenjen je posameznikom in družinam v stiski, ki bi za kakovostno življenje potrebovali pomoč, vendar si je zaradi stiske ne morejo zagotoviti oziroma takšna pomoč na trgu ne obstaja. Program je zasnovan tako, da se odziva na raznolike stiske posameznikov in omogoča pomoč tudi tistim posameznikom, ki imajo specifične težave.

Polona je šestdesetletna gospa, ki je pred leti zbolela za multiplo sklerozo. Neozdravljiva bolezen jo je hitro prikovala na voziček, do danes pa je bolezen tako zelo napredovala, da se ne more več premikati, zato je njen vsakdan v celoti odvisen od tuje pomoči. Na domu jo obiskujejo socialne oskrbovalke, ki jo negujejo in ji pomagajo pri nujnih življenjskih opravilih. Zanjo po najboljših močeh skrbi tudi njen mož, vendar je še zaposlen, zato ne zmore vsega sam. Ker Polona svoje dni preživlja v stanovanju, so njeni socialni stiki zelo omejeni, jih pa močno pogreša. Na pomoč je priskočila Lara, prostovoljka Prostovoljskega servisa, ki Poloni dela družbo, se z njo pogovarja, ji pomaga pri manjših dnevnih dejavnostih in ji krajša dolge dni. Obenem s svojimi obiski razbremeni družinske člane, da pridobijo kakšno uro za svoje obveznosti in tako lažje premagujejo obremenitve zaradi bolezni v družini.

 Drage upokojenke, dragi upokojenci,

tudi v preteklem letu se je nadaljevalo naraščanje števila zavarovancev, kar le potrjuje okrevanje slovenskega gospodarstva in vedno večjo zaposlenost. Tako je približno 890 tisoč zavarovancev v pokojninsko blagajno prispevalo za 160 milijonov evrov več kot predlani, kar je seveda vplivalo na manjše prilive iz državnega proračuna. Okoli 60 milijonov evrov so prispevali dijaki in študenti, 50 milijonov evrov pa je zavod prejel od KAD-a. Tako smo v letu 2016 poslovali z izravnanimi dohodki in odhodki v višini dobrih pet milijard evrov in redno izplačevali pokojnine povprečno 614 tisoč uživalcem.

V otroških letih Jasminke Ćišić so bila najbolj zaželena darila z očetovih službenih poti slikarske barve in kakovosten papir, da je lahko slikala. Ker za kako umetniško fakulteto doma niso imeli posluha, se je iz rodnega Splita z 19 leti odpravila v Ljubljano na študij arhitekture, ga uspešno dokončala, se zaposlila in ostala v Sloveniji. Za nekaj let je slikanje odrinila na stranski tir, a se mu je po letu 1991 intenzivneje posvetila.

Čeprav je preizkusila različne tehnike, ostaja zvesta akvarelu, ki je njeno najljubše likovno izrazno sredstvo. Odkar pa je odkrila akrilne tuše, obe tehniki uspešno dopolnjuje. Tudi v slikarstvu je zaznati njen osnovni poklic, saj rada upodablja stavbe. »Predvsem želim pokazati vzdušje, ki vlada v nekem okolju, recimo pred nevihto ali po njej …« pravi slikarka, ki ustvarja v hiperrealističnem slogu. Tak način slikanja zahteva disciplino in natančnost, lastnosti, ki ju slikarka vsekakor ima. Na platnu rada pripoveduje zgodbe na primer s ščipalkami za perilo, ki so ji posebej pri srcu.

Dobri ljudje so še med nami

Revija Ženska, ki nadaljuje tradicijo Naše žene, je že triindvajsetič zapored izpeljala akcijo Ljudje odprtih rok. V njej predstavljajo srčne posameznike, skupine in podjetja, ki si zaslužijo vsaj simbolno priznanje za svojo dobrodelno, človekoljubno in naravovarstveno dejavnost. Letos so bili med nominiranci družina Žižek Lipič iz Dokležovja, Zavod Mačja hiša iz Celja, Primož Mihelič iz Novega mesta, Tončka Pisnik iz Lovrenca na Pohorju, Projekt Zlate mreže Prostofer, Jelka Verbič iz Postojne, Klemen Grašič iz Križ pri Tržiču, podjetje OMV Slovenija, Nuša Rustja iz Novega mesta, Jana Dular iz Jurke vasi, Marija Snežna Paulin Košir z Golnika, prim. Jasna Čuk Rupnik iz Ljubljane, dr. Eva Stergar iz Ljubljane, dr. Marinka Vovk iz Slovenskih Konjic ter Vesna Žist iz Drašičev pri Metliki.