V petek, 9. decembra, vas od osme ure dalje vabimo pred televizijske sprejemnike. Verjetno poznate oddajo Dobro jutro, ki jo vsako jutro med delovnikom pripravljajo na prvem programu Televiziji Slovenija? Veste tudi, da ima ob petkih svojo rubriko naša dolgoletna sodelavka in strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. Ta petek pa bo njena rubrika potekala pod pokroviteljstvom  revije Vzajemnost, zato vas še posebej vabimo k ogledu!

Marija Merljak bo tokrat delila nasvete o hrani za izboljšanje mišične mase. Kar 40 odstotkov naše telesne teže predstavljajo skeletne mišice, ki skrbijo, da je naše telo čvrsto in v formi. Z leti izgubljamo mišičnino (veliko k temu pripomore tudi stres!) , zato potrebujemo poleg gibanja tudi ustrezno hrano, ki pomaga ohranjati zdrave mišice.

 Prvi zapisi o postavljanju jaslic, kakršne poznamo dandanes, so se pojavili leta 1252 v Nemčiji. Jaslice je prvi postavil Frančišek Asiški leta 1223, kasneje pa se je ta običaj razširil tudi drugod; za to so skrbeli v glavnem jezuiti. Tudi na Slovenskem so jih prvič postavili jezuiti in sicer leta 1644 v cerkvi sv. Jakoba. Šele v 19. stoletju se začnejo pojavljati po hišah, na podeželju so jih najpogosteje postavili  v bogkovem kotu na trikotni polici. Kako se je razvijala ljudska ustvarjalnost pri upodabljanju Jezusovega rojstva si lahko v času od adventa do svečnice ogledate na številnih razstavah. Nekatere so že na ogled, druge bodo odprli v dneh tik pred božičem. 

Organizacijski odbor rokodelskih delavnic, ki deluje v okviru Komisije za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), je iz 45 društev upokojencev iz vse Slovenije izbral 65 mentorjev in mentoric za rokodelske delavnice Delfin 2016, ki jih bo poučevalo 13 ljubiteljskih mojstric in bodo že četrto leto potekale od 12. do 16. decembra v Hotelu Delfin v Izoli.

Namen rokodelskih delavnic je ohranjanje kulture in tehnične dediščine, prenosu znanja in izkušenj  na sovrstnike in mlajše generacije ter spodbujanju samozaupanja in aktivnega staranja starejših. Z rokodelskimi delavnicami, se prenaša znanje od ljubiteljskih mojstrov na mentorje, ki potem pridobljeno znanje prenašajo in širijo v društvih in okolju naprej na sovrstnike.

Skoraj ga ni med nami, ki ne bi imel rad pravljic, starost pri tem ne igra nobene vloge. Popeljejo te v nek drug svet, razburkajo domišljijo, te česa naučijo. Pravljice tudi združujejo generacije, saj otroci še posebej uživajo, ko jim jih beremo odrasli. Žal tega ne počnemo tako pogosto, kot bi si malčki želeli, starši so velikokrat preveč zaposleni, babice in dedki pa ne živijo blizu ali jih ni več …  

 Pri podjetju Si.mobil so zato pripravili nekoliko drugačen medgeneracijski projekt Lahkonočnice, pri čemer so v zvočnih pravljicah združili tradicijo in sodobno tehnologijo. To pomeni, da pravljice berejo starejši, natančneje stanovalci Doma starejših občanov Fužine, otroci (in starši) pa lahko digitalni zvočni zapis poslušajo preko računalnika, tablice ali telefona. Kot je povedala Nina Šiler so pripravili 40 pravljic, vse so simpatične, iskrive, tudi duhovite. Ker jih berejo »dedki in babice« so še toliko bolj posebne. Deset pravljic že lahko poslušate na spletni strani www.lahkonocnice.si, do konca decembra bodo vsak dan po 18. uri dodali še eno novo. Projekt so v Si.mobilu še nadgradili, v domu so uredili bralni kotiček, v decembru pa bodo pripravili delavnice, na katerih bodo stanovalce seznanjali z uporabo računalnika. 

 Že vse od leta 2000 na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra, kulturne ustanove po vsej državi brezplačno odprejo vrata obiskovalcem in običajno pripravijo še dodatno ponudbo.

Tokrat je Ta veseli dan kulture na soboto, zato ni izgovorov, da se ne bi udeležili katerega od številnih dogodkov, od plesnih in gledaliških predstav (za nekatere si je treba zagotoviti brezplačne vstopnice), razstav, koncertov, predavanj, vodenj in delavnic. Doživetij bo dovolj za vse starostne skupine, za velike ljubitelje kulture in za tiste, ki se z njo šele srečujejo. Kulturno praznovanje pa pripravljajo tudi zamejski Slovenci v Bazovici pri Trstu in na Opčinah.

»Če bi vedeli, da bodo starejši raje živeli v revščini, kot pa da bi dovolili vpis zaznambe na svoje stanovanje ali hišo, se takratna vlada leta 2011 ne bi odločila za take spremembe,« pravi dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dokaz obžalovanja pretrdega odnosa do prejemnikov varstvenih dodatkov je po njenem tudi to, da ureditev – že drugič – popravljajo. Vlada zdaj predlaga, da prihodnje leto ukinejo zaznambo in s tem tudi vračilo varstvenega dodatka za vse, ki imajo v lasti do 120.000 evrov vredno stanovanje ali hišo, v kateri živijo. Seveda pa moramo misliti tudi na tiste, ki nimajo prav ničesar, s stisnjenim glasom doda ministrica.

Nasilje nad starejšimi je obsežen in resen problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije eden od desetih starejših ljudi vsak mesec doživlja nasilje, najpogosteje pa se dogaja v domačem okolju, povzročajo ga njegovi bližnji – zakonci oziroma partnerji, otroci, vnuki, neredko pa tudi zdravstveni in drugi strokovni delavci, ki opravljajo nego in oskrbo na domu ali v ustanovah. Raziskava Inštituta Antona Trstenjaka je pokazala, da zaradi nasilja v Sloveniji trpi 60.000 starejših ljudi. Večina tega nasilja pa ostaja skrita. Lani je policija obravnavala le 137 prijav nasilja v družini, kjer so bile žrtve starejše od 60 let.

Spominčice so tudi v Zgornjem Posočju

Svojci in osebe z demenco z obsežnega območja Posočja od Podbrda, Tolmina, Kobarida, Bovca pa do Trente se lahko pridružite prostovoljkam vsako zadnjo sredo v mesecu ob 17. uri v tolminskem domu upokojencev.

Spominčica Zgornjega Posočja združuje prostovoljce, nekaj svojcev in strokovne delavke. Organizirajo pogovore v skupini, srečanja, predavanja, ki so namenjena tudi širši javnosti, svojce učijo, kako se morajo obvarovati pred izgorelostjo, kako naj delujejo kot celotna družina in si med seboj pomagajo. Aktivno sodelujejo tudi s Slovenskim združenjem za pomoč pri demenci. »Spominčice« iz varovanih stanovanj in tolminskega doma upokojencev pa peljejo tudi na izlete.