Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njen namestnik Tone Dolčič sta včeraj obiskala Zvezo društev upokojencev Slovenije. Pogovarjali so se o različnih temah: o možnosti za vzpostavitev zagovornika ali varuha starejših, o neenakosti v domovih za starejše, o deložacijah, demenci in  nujnih sprememb zakonodaje.

Med drugim so govorili tudi o revščini, saj je pod pragom tveganja revščine leta 2015 živelo že več 27 odstotkov upokojencev. Tudi nasilje nad starejšimi so omenili, ki ga starejši ne želijo prijaviti, saj ga najpogosteje izvajajo njihovi najbližji.

Humanitarno društvo ADRA Slovenija v akciji Ogrejmo jih zbira finančna sredstva za pomoč ljudem v grških begunskih kampih. Zbirajo samo denar, saj bi bil prevoz blaga v Grčijo predrag, hkrati pa lahko njihovi sodelavci kupijo oblačila in druge potrebščine, ki jih begunci najbolj potrebujejo in na ta način podpirajo lokalno gospodarstvo ter varujejo okolje.

Kot je povedala predsednica društva Adra Slovenija Maja Ahac na predstavitvi akcije, so v dobrem tednu dni v Sloveniji prek SMS donacij zbrali 6.430 evrov, na bančni račun pa so dobili za 5.775,91 evra nakazil. Ta denar so že posredovali v Grčijo, kjer bosta njihovi prostovoljki nakupili termo spodnje perilo za begunce v begunskem kampu Nea KavalaPolykastro. Več kot tisoč ljudi namreč biva v plastičnih zabojnikih, nekateri so tam že od lanskega februarja. Razmere za bivanje so zelo slabe, saj nimajo vode, niti mrzle, pogosto so brez ogrevanja in elektrike.  

Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« so danes predstavili pametno uro IN LIFE, ki z uporabo novih podpornih tehnologij, naprednih algoritmov in storitev starejšim omogoča in podaljšuje samostojno življenje. Ura ima deset funkcij in med drugimi skrbi za varnost in udobje uporabnika, omogoča avtomatski klic na pomoč v primeru padca, klic na pomoč s pomočjo posebnega gumba, lociranje uporabnika v primeru nevarnosti in pošiljanje opomnikov. Danes se je začelo tudi že pilotno testiranje tehnologije, ki pomeni zadnji korak pred prihodom sistema na tržišče.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je vladi, nato pa tudi javnosti predstavila predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Časovna omejitev nadomestila za bolniško, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ukinitev doplačil iz obveznega zavarovanja so najpomembnejše spremembe.

Po besedah ministrice s predlogom uvajajo natančno določeno košarico pravic, ki jih ne zmanjšujejo, hkrati pa ukinjajo doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da bodo vse pravice v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Določajo tudi storitve, ki niso v omenjeni košarici.

 Danes, 17. januarja ob 21. uri, bo Televizija Slovenija na 1. programu predvajala dokumentarni film Pod mostovi, o ljudeh, ki so zaradi revščine padli na rob družbe. Scenarij sta napisali novinarka TV Slovenija Špela Kožar in Barbara Zemljič, ki ga je tudi režirala.

Film postavlja v ospredje zgodbo para, vdovca samohranilca in upokojenke, seznani nas tudi s krutim dejstvom, da je v Sloveniji živi kar 56 tisoč revnih otrok. Na okrogli mizi po predpremierni predstavitvi filma se je zato razprava v glavnem vrtela okrog revnih otrok in neživljenjskem ter pretirano birokratskem reševanju socialnih problemov na centrih za socialno delo.

Ministrstvo za kmetijstvo je novembra lani začelo s triletnim projektom Naša super hrana, s katerim želi spodbuditi prehranjevanje z lokalno pridelano in predelano hrano, hkrati pa potrošnike seznaniti s sistemom sledljivosti »od vil do vilic«. Slovenska hrana je varna in kakovostna, trdijo na ministrstvu, z nakupom lokalne hrane pa lahko potrošniki pomagajo domačim pridelovalcem in predelavi.

Razlogov, zakaj  kupovati domačo, lokalno hrano je kar nekaj. Sadje in zelenjava lokalnega izvora imata zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa tudi višjo hranilno vrednost - torej imata več vitaminov in antioksidantov. Vsebujeta tudi manj pesticidov in manj konzervansov kot hrana, ki prepotuje dolgo pot do krožnika, saj so roki njenega trajanja krajši. Doma pridelani sadeži so bolj zreli, sveži  in polnejšega okusa, četudi na videz niso brezhibni in so manj obstojni.  Pomembna je tudi genska pestrost, saj lokalni proizvajalci gojijo več različnih vrst sadja in zelenjave, s čemer zagotovijo daljšo žetveno sezono, boljši videz in boljši okus pridelkov.

Že nekaj let po različnih krajih delujejo Centri ponovne uporabe (CPU), kamor lahko prinesete odvečne stvari, ki se vam valjajo po stanovanju, v kleti ali na podstrešju. Morda komu še pridejo prav, hkrati pa odsluženim stvarem omogočite novo uporabo, namesto da bi jih vrgli med smeti.

V centrih prineseno prenovijo, popravijo, prebarvajo, sešijejo ali restavrirajo in jim tako podaljšajo življenjsko dobo. Prenovljene stvari pa prodajo po simbolični ceni. Prinesete lahko kose pohištva, belo tehniko, male gospodinjske aparate, igrače, oblačila, posodo in podobne stvari. Občasno pripravljajo še druge dogodke, predavanja, predstavitve ali delavnice. Več informacij najdete na spletni strani: www.cpu-reuse.com.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na izredni seji razpravljala o beli knjigi o pokojninah in temeljna stališča strnila v posebno deklaracijo, ki so jo posredovali vladi.

Po mnenju ZSSS mora biti glavni cilj pokojninske reforme dostojne pokojnine in šele nato finančna vzdržnost javne pokojninske blagajne.  Zato se mora država organizirati tako, da bo zagotavljala ta cilj, ne pa da pokojninske pravice z reformo prilagaja zmožnostim proračuna. Sindikati dodajajo, da je treba v pokojninskem sistemu v skladu z načeli socialne države ohraniti vse elemente solidarnosti in dodajajo, da je bela knjiga o pokojninah »le še en vladni dokument za večanje pravic bogatih in znižanje pravic revnejših«. Hkrati opozarjajo, da pokojninska reforma ne bo uspešna, če mladim in ostalim iskalcem zaposlitve ne bodo dostopna kakovostna delovna mesta z dostojnim plačilom ter če ne bo delo prilagojeno delovnim zmožnostim starejših.

 Že skoraj ves teden smo v novem letu in velja se spomniti, katere zakonske spremembe so začele veljate v letu 2017 – poleg seveda najbolj razvpitega 2. januarja, ki je vnovič postal dela prost dan.  Navajamo jih še nekaj.

 Samostojna izbira dimnikarja: Veljati je začel nov zakon o dimnikarskih storitvah. Temeljna novost je ta, da si lahko uporabniki sami izberejo izvajalca dimnikarskih storitev za dobo enega leta. Dimnikarska podjetja tako po novem ne bodo več omejena na območja. Kdor dimnikarja ne bo izbral do konca junija, se bo štelo, da je zadovoljen s trenutnim izvajalcem. Zakon uvaja tudi licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev in določa  najvišje cene.