Naravni rezervat Škocjanski zatok v Kopru (Sermin) je dom številnim pticam, ki jih opazujete skozi line prenovljenih razglednih ploščadi. Občudujete lahko tudi mogočne boškarine, tradicionalno istrsko govedo, pobožate in morda celo zajahate katero od kamarških kobil ali se sprehodite po lepo urejeni krožni poti.

V soboto, 4. marca 2017, pa obiskovalce vabijo na dan odprtih vrat. Že od osme ure dalje boste prebivalce zatoka spoznavali s pomočjo ornitologov, ki vas bodo sprejeli na razgledni terasi centra za obiskovalce (prvo nadstropje). Tu bodo ves dan tudi predstavljali optično opremo.

 V soboto, 4. marca, se bodo pohodniki že štiriindvajsetič  podali na Jurčičevo pot. Start je med 7. in 10. uro zjutraj v starem mestnem jedru Višnje Gore, kjer poravnate startnino (3 evre) in opravite prvo žigosanje pohodnega dnevnika. Med potjo in na cilju bo poskrbljeno za dobro okrepčilo.

 Petnajstkilometrska pot se v Višnji Gori začne strmo navkreber mimo Starega gradu grofov Višnjegorskih do Polževega, kjer si lahko ogledate cerkvico sv. Duha. Nato se pot spusti proti Muljavi, na poti bo čas za ogled  cerkvice sv. Janez Krstnika. Na Muljavi bo seveda odprta Jurčičeva domačija.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije imajo precej pripomb k predlogu  zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v javni obravnavi še do srede marca. Prepričani so, da je bilo besedilo pripravljeno prehitro, zato so nekatere rešitve nepremišljene ali pomanjkljive, zato bi moralo ministrstvo za zdravje upoštevati pripombe in prenovljen predlog ponovno dati v javno obravnavo.

Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, ne želijo kritizirati ali celo rušiti prizadevanj ministrstva, pač pa izboljšati določene rešitve, saj imajo v svojih vrstah številne strokovnjake in obilo znanja ter izkušenj. Predvsem jih moti, da vlada, če že dela reformo zdravstvenega sistema, ni pripravila celotne zakonodaje s področja zdravstva. Potrebovali bomo tudi usklajeno pokojninsko zakonodajo, saj predlog zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi spremembe v zvezi z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je danes ponovno imenoval dozdajšnjega generalnega direktorja zavoda Marijana Papeža za naslednji štiriletni mandat. Zanj je glasovalo vseh 23 navzočih članic in članov sveta. K imenovanju mora dati soglasje še vlada. Papež bo četrti mandat na čelu zavoda nastopil 12. aprila.

Na razpis za generalnega direktorja pokojninskega zavoda, ki ga je svet objavil v začetku februarja, so se prijavili trije kandidati. Poleg Papeža še glavna inšpektorica za delo Nataša Trček in Rasto Hartman, ki prihaja s področja zavarovalništva. Člani sveta so se strinjali, da je najboljši kandidat za opravljanje funkcije generalnega direktorja tudi v novem mandatu Papež. Zastavil je več pomembnih projektov in poskrbel za uspešno vodenje pokojninske blagajne.

Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. Po letu 1300 pa so se v Evropi v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom. Slovenci pustno tradicijo zelo negujemo. Lepo je za nekaj dni ali vsaj za par ur pozabiti na težave  - ali zanje okriviti norčavega Pusta ...  Veliki karnevali so vedno odlično obiskani. Morda boste obiskali katerega od predstavljenih.

V Ljubljani so tema Zmajevega karnevala slovenski literarni junaki. Sprevod bo krenil v soboto, 25. februarja, ob 11. uri iz Novega trga čez Šuštarski most na Mestni trg nato bo zavil na Stritarjevo ulico in Prešernov trg ter naprej po Wolfovi ulici na Kongresni trg. Tam se bo pustno rajanje začelo že ob 11. uri, Za ljubljanski karneval so značilne zlasti otroške skupinske maske iz vrtcev in šol, pridružujejo pa se jim tudi tradicionalne etnološke maske in gostujoče skupine iz Hrvaške.

Medgeneracijski konflikt, o katerem je večkrat slišati v javnosti, ne obstaja, je pa mlajši in starejši generaciji skupno to, da sta (zaradi premalo ali preveč let) obe odrinjeni na rob družbenega dogajanja in izločeni iz odločanja o zadevah, ki zadevajo prav njih.

 A le z okrepljenim medgeneracijskim partnerstvom bomo kos vsem izzivom sodobne družbe, je temeljno poročilo posveta o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti, ki ga je pripravil Mladinski svet Slovenije (MSS) v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Na njem so sodelovali Tin Kampl, predsednik MSS, mag. Marijana Bednaš, namestnica direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj, Janez Sušnik, predsednik ZDUS, in Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

 Skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij bodo tisti prejemniki, katerih pokojnina oziroma nadomestilo invalidskega zavarovanja ne presega 750 evrov, dobili tudi letni dodatek, a v v različnih zneskih.  Pri izplačilu pa je novost za tiste upokojence, ki poleg slovenske prejemajo še pokojnino iz katere druge države.

Po novem se v znesek pokojnine oziroma nadomestila upošteva tudi znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Letni dodatek dobijo le tisti, pri katerih vsota vseh pokojnin ne presega 750 evrov. 

Rdeči križ Slovenije v trgovinah z živili zbira hrano in higienske potrebščine za ljudi, ki živijo v težkih socialnih razmerah. Vabijo nas, da pri svojem nakupu pomislimo tudi na sosede, sodelavce, sošolce, sokrajane, posameznike in družine, ki so se znašli v stiski. Podarimo jim pločevinko predelane hrane, kozarec vložene zelenjave, steklenico olja ali zavitek riža, otroško hrano, kakšno sladkarijo za otoke,  pralni prašek, zobno pasto ali kaj drugega.

Lani je v Sloveniji več kot četrt milijona ljudi živelo pod pragom revščine in dobri polovici med njimi Rdeči križ Slovenije pomaga preživeti s prehranskimi paketi. Razdelijo več kot 3.200 ton hrane, potrebovali pa bi je nekajkrat toliko. Zato večkrat pripravijo zbiralne akcije po trgovskih centrih.

Tamburaštvo ima pri Slovencih dolgo zgodovino, saj se je v obliki folklornih ansamblov razvijalo skozi celotno 19. stoletje. Nato je tamburica za nekaj časa potonila v pozabo in ponovno postala priljubljen inštrument pred leti, ko je zraslo zanimanje za etno-folk glasbo. Danes v Sloveniji deluje več kot 50 tamburaških in mandolinskih skupin. Dvajset se jih bo publiki in strokovni javnosti predstavilo na regijskih festivalih, ki jih organizira Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti.