Na srečo tradicija še nekaj velja, bi lahko rekli za akcijo Ljudje odprtih rok. Leta 1994 so jo prvič izpeljali pri reviji Naša žena, z njo pa tudi po preimenovanju nadaljuje revija Ženska. Tako so že triindvajsetič zapored izbrali srčne posameznike, skupine in podjetja, ki si zaslužijo vsaj simbolno priznanje za svojo dobrodelno, človekoljubno in naravnovarstveno dejavnost.

Zaključno slovesnost v Narodni galeriji sta popestrila Fredi Ponudič z ruskimi baladami in 15-letna pevka Lara s prekrasnim glasom. Odgovorna urednica revije Ženska Marta Krpič in v. d. generalne direktorice direktorata za socialne zadeve ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tanja Amon pa sta podelili zahvalne listine vsem predlaganim. To so bili: družina Žižek Lipič iz Dokležovja, Zavod Mačja hiša iz Celja, Primož Mihelič in Novega mesta, Tončka Pisnik iz Lovrenca na Pohorju, Projekt Zlate mreže Prostofer, Jelka Verbič iz Postojne, Klemen Grašič iz Križ pri Tržiču, podjetje OMV Slovenija, Nuša Rustja iz Novega mesta, Jana  Dular iz Jurke vasi, Marija Snežna Paulin Košir z Golnika, prim. Jasna Čuk Rupnik iz Ljubljane, dr. Eva Stergar iz Ljubljane, dr. Marinka Vovk iz Slovenskih Konjic ter Vesna Žist iz Drašičev pri Metliki.

Na današnjem zboru članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) v Ljubljani je bil na nadomestnih volitvah, potem ko je poleti zaradi zdravstvenih razlogov odstopil Anton Donko, izvoljen dosedanji začasni predsednik Janez Sušnik. Največjo nevladno organizacijo, ki šteje okrog 210.000 članov, bo vodil do leta 2019, ko se izteče preostalo mandatno obdobje. Za mesto predsednika Zdus se je potegoval še predsednik ljubljanske mestne zveze upokojencev Marjan Sedmak, vendar njegova kandidatura ni bila odobrena, ker je statutarna-kadrovska komisija ugotovila, da njegovo matično društvo Koseze ni plačevalo članarine.

Za 40 let pokojninske dobe bi morali ženske in moški prejemati vsaj 500 evrov pokojnine, je na novinarski konferenci Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) povedal Janez Sušnik, ki zvezo vodi do izvolitve novega predsednika. Volitve pa bodo sredi tega tedna.

 Najnižja pokojnina za 40 let dela namreč znaša le 444 evrov, kar je sramotno nizko, poudarjajo na Zdus,  saj celo tisti starejši, ki so upravičeni do dolgotrajne socialne pomoči in varstvenega dodatka, dobijo več, in sicer 470 evrov. Še ta mesec se bo Zdus začel pogovarjati s strankami, ki bi takšen predlog vložile v zakonodajni postopek. V zvezi predlagajo, da bi začeli zviševati pokojnino že tistim z najnižjo pokojnino, ki imajo 37 let pokojninske dobe. Tako bi bilo skupno blizu 10.000 prejemnikov, zanje pa bi potrebovali iz proračuna 10,2 milijona evrov.

 Kdor je petkovo jutro preživel pred televizijskim sprejemnikom ob spremljanju oddaje Dobro jutro, je izvedel marsikaj koristnega tudi o zdravi prehrani. Marija Merljak, strokovnjakinja za zdravo prehrano, ki že nekaj let piše prispevke za Vzajemnost in sodeluje na srečanjih bralcev, je z novinarko Katjo Tratnik tokrat delila nasvete o hrani za izboljšanje mišične mase. Pri tem so ji pomagali številni gosti. Pa tudi uredništvo Vzajemnosti je bilo na snemanju, saj smo bili pokrovitelji oddaje.

 Pred gostiščem Livada v Ljubljani je že ob osmi uri zjutraj dišalo po kisli juhi, obari, ričetu in drugih enolončnicah, ki so po Marijinih besedah zelo primerna hrana za ta letni čas. Seveda pa na mizah ni manjkalo klobas, zelja, repe in sladkih jedi, od piškotov do potic z različnimi nadevi.

 V petek, 9. decembra, vas od osme ure dalje vabimo pred televizijske sprejemnike. Verjetno poznate oddajo Dobro jutro, ki jo vsako jutro med delovnikom pripravljajo na prvem programu Televiziji Slovenija? Veste tudi, da ima ob petkih svojo rubriko naša dolgoletna sodelavka in strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. Ta petek pa bo njena rubrika potekala pod pokroviteljstvom  revije Vzajemnost, zato vas še posebej vabimo k ogledu!

Marija Merljak bo tokrat delila nasvete o hrani za izboljšanje mišične mase. Kar 40 odstotkov naše telesne teže predstavljajo skeletne mišice, ki skrbijo, da je naše telo čvrsto in v formi. Z leti izgubljamo mišičnino (veliko k temu pripomore tudi stres!) , zato potrebujemo poleg gibanja tudi ustrezno hrano, ki pomaga ohranjati zdrave mišice.

 Prvi zapisi o postavljanju jaslic, kakršne poznamo dandanes, so se pojavili leta 1252 v Nemčiji. Jaslice je prvi postavil Frančišek Asiški leta 1223, kasneje pa se je ta običaj razširil tudi drugod; za to so skrbeli v glavnem jezuiti. Tudi na Slovenskem so jih prvič postavili jezuiti in sicer leta 1644 v cerkvi sv. Jakoba. Šele v 19. stoletju se začnejo pojavljati po hišah, na podeželju so jih najpogosteje postavili  v bogkovem kotu na trikotni polici. Kako se je razvijala ljudska ustvarjalnost pri upodabljanju Jezusovega rojstva si lahko v času od adventa do svečnice ogledate na številnih razstavah. Nekatere so že na ogled, druge bodo odprli v dneh tik pred božičem. 

Organizacijski odbor rokodelskih delavnic, ki deluje v okviru Komisije za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), je iz 45 društev upokojencev iz vse Slovenije izbral 65 mentorjev in mentoric za rokodelske delavnice Delfin 2016, ki jih bo poučevalo 13 ljubiteljskih mojstric in bodo že četrto leto potekale od 12. do 16. decembra v Hotelu Delfin v Izoli.

Namen rokodelskih delavnic je ohranjanje kulture in tehnične dediščine, prenosu znanja in izkušenj  na sovrstnike in mlajše generacije ter spodbujanju samozaupanja in aktivnega staranja starejših. Z rokodelskimi delavnicami, se prenaša znanje od ljubiteljskih mojstrov na mentorje, ki potem pridobljeno znanje prenašajo in širijo v društvih in okolju naprej na sovrstnike.

Skoraj ga ni med nami, ki ne bi imel rad pravljic, starost pri tem ne igra nobene vloge. Popeljejo te v nek drug svet, razburkajo domišljijo, te česa naučijo. Pravljice tudi združujejo generacije, saj otroci še posebej uživajo, ko jim jih beremo odrasli. Žal tega ne počnemo tako pogosto, kot bi si malčki želeli, starši so velikokrat preveč zaposleni, babice in dedki pa ne živijo blizu ali jih ni več …  

 Pri podjetju Si.mobil so zato pripravili nekoliko drugačen medgeneracijski projekt Lahkonočnice, pri čemer so v zvočnih pravljicah združili tradicijo in sodobno tehnologijo. To pomeni, da pravljice berejo starejši, natančneje stanovalci Doma starejših občanov Fužine, otroci (in starši) pa lahko digitalni zvočni zapis poslušajo preko računalnika, tablice ali telefona. Kot je povedala Nina Šiler so pripravili 40 pravljic, vse so simpatične, iskrive, tudi duhovite. Ker jih berejo »dedki in babice« so še toliko bolj posebne. Deset pravljic že lahko poslušate na spletni strani www.lahkonocnice.si, do konca decembra bodo vsak dan po 18. uri dodali še eno novo. Projekt so v Si.mobilu še nadgradili, v domu so uredili bralni kotiček, v decembru pa bodo pripravili delavnice, na katerih bodo stanovalce seznanjali z uporabo računalnika. 

 Že vse od leta 2000 na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra, kulturne ustanove po vsej državi brezplačno odprejo vrata obiskovalcem in običajno pripravijo še dodatno ponudbo.

Tokrat je Ta veseli dan kulture na soboto, zato ni izgovorov, da se ne bi udeležili katerega od številnih dogodkov, od plesnih in gledaliških predstav (za nekatere si je treba zagotoviti brezplačne vstopnice), razstav, koncertov, predavanj, vodenj in delavnic. Doživetij bo dovolj za vse starostne skupine, za velike ljubitelje kulture in za tiste, ki se z njo šele srečujejo. Kulturno praznovanje pa pripravljajo tudi zamejski Slovenci v Bazovici pri Trstu in na Opčinah.

»Če bi vedeli, da bodo starejši raje živeli v revščini, kot pa da bi dovolili vpis zaznambe na svoje stanovanje ali hišo, se takratna vlada leta 2011 ne bi odločila za take spremembe,« pravi dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dokaz obžalovanja pretrdega odnosa do prejemnikov varstvenih dodatkov je po njenem tudi to, da ureditev – že drugič – popravljajo. Vlada zdaj predlaga, da prihodnje leto ukinejo zaznambo in s tem tudi vračilo varstvenega dodatka za vse, ki imajo v lasti do 120.000 evrov vredno stanovanje ali hišo, v kateri živijo. Seveda pa moramo misliti tudi na tiste, ki nimajo prav ničesar, s stisnjenim glasom doda ministrica.