Treba je dajati, če hočeš jemati
Kaj menijo o medgeneracijski pomoči, smo vprašali sogovornike.
Ela Dolinar, upokojena trgovska poslovodkinja, Škofja Loka: »Da so v nekaterih primerih mladi v takem položaju, da lahko preživijo samo ob pomoči staršev upokojencev, je zelo žalostno. Poznam primere, ko nekateri izkoriščajo starejše in živijo na njihov račun, čeprav jim tega ne bi bilo treba. Vsi poznamo več babic in dedkov, ki skoraj v celoti skrbijo za vnuke, pa ne toliko finančno, kot da jih vozijo v šole in na dejavnosti, pomagajo pri učenju, in še bi lahko naštevali. Starši otrok pa to sprejmejo kot samoumevno, včasih celo tako, kot da je to njihova dolžnost.«
-
V Evropi je zavedanje, kakšne so posledice vojne, le del zgodovinskega spomina. Večina prebivalcev naše celine ve o tem le iz zgodovinskih knjig ali iz pripovedovanja ljudi, ki so vojno doživeli. Pri nas in naši soseščini je drugače, saj smo pred dvema desetletjema doživeli krvav razpad nekdanje skupne države in s tem v zvezi tudi množice beguncev, ki so bežali pred vojnimi grozotami. Zdaj doživljamo vojne predvsem zaradi poročanja medijev, ki pa pogosto pišejo ali govorijo le o posameznih dogodkih, manj pa o vzrokih, ki so privedli do njih.
-
Raje zažgi gugalnik!
Med najzanimivejšimi imeni svetovnih športnih osebnosti je Olga Kotelko, slavna kanadska upokojena učiteljica, atletinja in lastnica številnih zlatih medalj. Svet jo pomni zaradi njene neutrudnosti, notranje moči in modrosti. Tisto, kar jo dviga nad podobne uspešne športnike, pa je življenjsko obdobje, ko je osupnila svet.
S športom se je začela ukvarjati šele, ko je odšla v pokoj, takrat stara 65 let. Do svojega 95. leta je v svoji starostni kategoriji dosegla 30 svetovnih rekordov in osvojila več kot 750 zlatih medalj in požela občudovanje vsega sveta.
Niste krivi! Niste sami! Obstaja pomoč!
Če sklepamo po medijskih objavah, se zdi, da je primerov nasilja v družini vse več, to pa predvsem zato, ker se o njem več govori, ker v družbi vlada večja ozaveščenost. Preprosteje rečeno, nasilja ne pometamo več pod preprogo. Žal pa večina primerov ne pride na dan, žrtve, najpogosteje so to najranljivejši člani, kot so otroci, ostareli, ženske, (pre)dolgo trpijo, preden upajo komu zaupati svojo stisko.
Ker ogroža telesno in duševno zdravje žrtve in pušča dolgotrajne posledice, nasilje ne zadeva samo družinskih članov, pač pa je javnozdravstveni problem, ki se ga je treba lotevati sistemsko v vseh fazah – od prepoznavanja, preprečevanja do pomoči žrtvi (in tudi storilcu).
-
Odprta prenovljena Plečnikova hiša
Ljubljana je zaradi del Jožeta Plečnika urbanistična in arhitekturna umetnina in eno redkih mest, ki so tako temeljito zaznamovana z delom enega samega arhitekta. Vizije in načrti za prenovo mesta pa so se mu porajali prav v njegovi hiši na Karunovi ulici v Trnovem, ki je od 24. septembra po dveh letih prenove spet odprta za ogled. Pri kompleksni prenovi hiše in vrta, ki je stala 2 milijona 264 tisoč evrov, denar pa sta prispevala Ministrstvo za kulturo in Evropski sklad za regionalni razvoj, so sodelovali mestna uprava, Zavod za varstvo...
Hoja pelje do zdravega staranja
STARANJE V SLOVENIJI
Hoja je osnovna oblika gibljivosti. Dokler star človek lahko hodi, se čuti samostojnega. Stari ljudje si malokaj želijo bolj kot to, da jim ne bi odpovedale noge. Navada redne hoje varuje in krepi zdravje – telesno, duševno in socialno. Iz reprezentativne nacionalne raziskave Staranje v Sloveniji bomo predstavili podatke o tem, koliko hodimo slovenski prebivalci, ki smo stari 50 let in več.
Kakšna je vaša sposobnost za hojo? Odgovori na to raziskovalno vprašanje kažejo, da dobra polovica (53,5 %) prehodi brez težav daljše razdalje več kilometrov, četrtina (24,7 %) lahko prehodi krajše razdalje do približno 1 km, vsak sedmi (15,4 %) le po stanovanju, vsak dvajseti (5,2 %) ne more iz stanovanja. Daljše razdalje lahko prehodi več moških, pri hoji na krajše razdalje in po stanovanju so vztrajnejše ženske.
Potrebujemo medgeneracijsko sodelovanje
Včeraj je v Cankarjevem domu odprl vrata že 15. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo v treh dneh obiskovalcem ponudil veliko kulturnih dogodkov, strokovnih razprav, izobraževalnega programa, športnih delavnic in tudi številne sejemske predstavitve. Letošnja rdeča nit je vseživljenjsko učenje in aktivno doživljanje prostega časa. Predstavljeni bodo tudi številni primeri dobrih praks.
Na svečani otvoritvi je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak večkrat poudarila, da kot dolgoživa družba potrebujemo medgeneracijsko sodelovanje in rešitve, ki ne bodo padle na referendumu. Povedala je še, da bo do konca leta pripravljena bela knjiga, ki bo podlaga za razpravo o novi pokojninski reformi po letu 2020. Čim prej pa potrebujemo zdravstveno reformo, v okviru katere bo vzpostavljen tudi sistem dolgotrajne oskrbe. Pri tem pa je pozvala k sodelovanju in solidarnosti pri iskanju odgovorov na demografske spremembe, da bomo kot družba omogočili pogoje za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje.
V duhu vseživljenjskega učenja in aktivnega staranja
Jutri se v ljubljanskem Cankarjevem domu pričenja že 15. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), ki ponuja različne aktivnosti za vse generacije – od predavanj in delavnic o zdravem načinu življenja, okroglih miz na temo sprememb zdravstvenega sistema, aktivnega staranja in strategij staranja do nastopov pevskih zborov ter plesnih in gledaliških skupin društev upokojencev, vrtcev in šol.
Prvič na festivalu uvajajo mednarodni dan - v sredo, 30. septembra, bosta dve mednarodni konferenci: »Kako do aktivnega staranja«, ki jo gosti evropski poslanec Ivo Vajgl ter konferenca o celovitih strategijah staranja.
-
»Za zdravo srce vseh in povsod« je geslo Svetovnega dneva srca (29. september). Ob tem pa strokovnjaki poudarjajo, da je vsak sam odgovoren za svoje srce. Kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja bi namreč lahko preprečili predvsem z zdravim načinom življenja - najpomembnejša dejavnika sta manj kalorična prehrana in več gibanja.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vse leto ozavešča ljudi o pomenu zdravega načina življenja, še posebej veliko dogodkov je po njihovih podružnicah v različnih krajih v septembru. Kar nekaj se jih bo odvilo ta konec tedna. Udeležite se jih!
Odprta prenovljena Plečnikova hiša
Ljubljana je zaradi del Jožeta Plečnika urbanistična in arhitekturna umetnina in eno redkih mest, ki so tako temeljito zaznamovana z delom enega samega arhitekta. Vizije in načrti za prenovo mesta pa so se porajale prav v njegovi hiši na Karunovi ulici v Trnovem, ki je od jutri, 24. septembra, po dveh letih prenove spet odprta za ogled.
Pri kompleksni prenovi hiše in vrta, ki je stala 2 milijona 264 tisoč evrov, denar pa sta prispevala Ministrstvo za kulturo in Evropski sklad za regionalni razvoj, so sodelovali mestna uprava, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzej in galerije mesta Ljubljane ter številni izvajalci. Osnovni namen prenove je bil preprečiti propadanje hiše in ohraniti avtentično stanje in podobo vseh Plečnikovih posegov v njej.