Vezenje je pomemben del kulturne dediščine in v Velenju se ga trudijo ohranjati in tudi pokazati čim širšemu krogu ljudi  z mednarodnim  festivalom vezenin. Mestna občina Velenje in velenjska univerza za tretje življenjsko obdobje ga ta konec tedna pripravljata že četrtič, na njem pa bo sodelovalo blizu 200 ustvarjalk -  saj se z vezenjem ukvarjajo skoraj izključno ženske - iz Hrvaške, Srbije, Italije in Slovenije. Letošnja rdeča nit so praznične vezenine za martinovo, program pa bo obogaten tudi s pevskimi in plesnimi nastopi.

Od sprejema spornega zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti ni minil niti mesec, ko je podjetnica Alenka Žnidaršič Kranjc, lastnica zavarovalnice in sedmih upokojenskih domov, prek svojega podjetja MPN začela na trgu prodajati storitev Moj pogrebni načrt. Ljudem ponuja, da vnaprej izberejo in plačajo pogreb, cena pa je od 2.200 do 2.650 evrov. Vse pod motom: Jasno, skrbno, preudarno načrtujemo, urejamo in izvedemo vaš in pogreb vaših bližnjih. Podjetnica zatrjuje, da stanovalci sedmih upokojenskih domov ne bodo njene stranke. Zgodilo se je torej, kar se je z nelagodnostjo pričakovalo: začel se je boj za trupla pokojnikov.

Majhni hiši, stisnjeni med številne druge na ljubljanski Trubarjevi cesti, bi lahko rekli kar zelena hiša. V resnici ji rečejo okoljski center, tu ima namreč svoje prostore kar nekaj ekoloških organizacij. Med njimi tudi društvo Ekologi brez meja, ki se posveča predvsem ozaveščanju javnosti o zmanjševanju obsega odpadkov in njihovem upravljanju, ločevanju odpadkov, aktivnem državljanstvu in trajnostnih načinih življenja. Kot pravi predsednica društva Urša Zgojznik, delajo na konkretnih primerih. »Saj tudi kritiziramo, a vedno ponudimo rešitve in jih preizkusimo pri projektih.« Teh ni malo, predvsem pa pritegnejo veliko somišljenikov in puščajo pozitivno sled …

Že več kot mesec dni je minilo od 16. festivala za tretje življenjsko obdobje, a vtisi s tridnevne prireditve, ki jo je po mnenju organizatorjev letos obiskalo rekordnih 17.000 obiskovalcev, so še precej sveži. Ne gre prezreti, da festival poteka po ustaljenih smernicah, poleg strokovnih pogovorov je veliko zanimanja za praktične delavnice, najpogosteje na temo zdravja oziroma zdravega načina življenja, še več pa za pevske, plesne in druge kulturne nastope.

Že nekaj let pa opažamo, da sejemsko-prodajni del festivala, ki mu organizatorji namenjajo več prostora, privablja vse več tujih razstavljavcev. Poleg bosanskih zdravilišč, ki zadnja leta redno sodelujejo, sta imela letos svoje razstavne prostore kar dva hrvaška dentalna centra.

Kako ste se pripravili in prebrodili prehod iz delovnega obdobja v upokojitev?

Peter Gombač, upokojeni turistični tehnik, Sneberje pri Ljubljani: »Ko sem se pred sedmimi leti upokojil, nisem občutil nobene krize. Upokojitve sem se veselil in zdaj zelo uživam. Prvič v življenju imam dovolj časa, ki ga posvečam družini, predvsem vnukom. Rad berem knjige, poslušam glasbo, si ogledam kakšen film ali grem v gledališče. Tudi za potovanje si vzamem čas. Veselim se vsakega novega dne. Če mi bo še zdravje služilo tako kot do zdaj, je to tisto ta pravo.«

V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je odprta zanimiva razstava, posvečena izseljenkam, ki so se pred davnimi desetletji odpravile v Združene države Amerike.

Štirinajst zgodb govori o pogumu, želji po boljšem življenju in slovenski srčnosti, saj so izseljenke tudi tam, tako kot tiste doma, vzdrževale »ognjišče« in skrbele za to, da se je družina zbirala in ohranjala slovenski jezik in kulturo. Prve tri Slovenke so odšle v ZDA po zaslugi svojih bratov misijonarjev sredi 19. stoletja. To so bile Antonija pl. Baraga, poročena Höffern, Polona Pirc, poročena Noč ter Marija Trobec.

Trgatev po madžarsko

Na začetku oktobra se je avtobus veselih naročnikov in bralcev Vzajemnosti v organizaciji turistične agencije Kompas odpravil na Madžarsko, točneje na Blatno jezero. Malo so delali (obirali grozdje in se preizkusili še v drugih vinogradniških opravilih), še bolj pa uživali ob šegah in navadah ciganske ohceti ter v odlični madžarski kulinariki. (Besedilo in fotografija: R. Š.)

Pogovor o demenci

Demenca, ki je sodobna medicina še ne zna pozdraviti, postaja ena najdražjih bolezni, prizadene pa tudi svojce. Zadnja leta se v javnosti vedno več govori o bolezni, skrbi za obolele osebe in svojce, a koristnih nasvetov in informacij ni nikoli dovolj. Zato revija Vzajemnost vabi na pogovor o demenci, ki bo v novomeški knjižnici Mirana Jarca v torek, 15. novembra, ob 18. uri.

V Medgeneracijskem središču Ljubljana, ki deluje v sklopu Javnega zavoda Cene Štupar vse leto potekajo brezplačne aktivnosti, namenjene vsem generacijam, še posebej pa starejšim, upokojencem, socialno ogroženim in delovno aktivnim, ki se želijo naučiti česa novega ali prenesti svoje znanje na druge. V prostorih na Linhartovi 13 v Ljubljani lahko:

• okrepite in umirite telo in duha na gibalnih aktivnostih in jogi,
• urite svoj spomin in odziv s šolo spomina,
• izživite svoj kreativni duh in aktivirajte ročne spretnosti s pomočjo kreativnih delavnic,
• pridobite nove informacije o zdravem načinu življenja, financah, demenci in pravu,
• učite se tujih jezikov (jezikovni tečaji) in ključnih popotnih izrazov (popotni jezik),
• postanite računalniško pismeni in seznanjeni z novimi spletnimi orodji,
• preizkusite se v različnih družabnih igrah,
• prenašajte svoje znanje in izkušnje na druge uporabnike, družite se in se tekom medgeneracijskih srečanj srečujte tudi z drugimi generacijami,
• imate pa tudi možnost individualnega telefonskega in osebnega svetovanja o socialnovarstvenih vprašanjih in zaposlovanju.