V negovalnem domu Baumgarten na Dunaju so si terapevti domislili nenavadne terapije za spodbujanje fine motorike pri svojih pacientih. Oskrbovanci s pomočjo avtomobilčkov na daljinsko vodenje na zabaven način razvijajo svojo prostorsko orientacijo, koordinacijo, fino motoriko in koncentracijo.

 Mnogo pacientov negovalnega doma Baumgarten že leta trpi za hudimi obolenji. Ker so številni že naveličani dolgoletnih klasičnih terapij, terapevti iščejo vedno nove načine, kako bi pacientom pomagali ohraniti oziroma ponovno pridobiti samostojnost. Ena izmed rešitev za razvijanje fine motorike je terapija z upravljanjem avtomobilčkov na daljinsko vodenje, pri čemer urijo tudi koordinacijo, koncentracijo in pozornost, pa tudi deljeno pozornost, ko delajo več stvari hkrati, spodbujajo pa še prostorsko orientacijo in budnost.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar je v ponedeljek sprejel predstavnike projekta Simbioza giba, ki je potekal prejšnji teden na 303 lokacijah po vsej Sloveniji, ko se je gibalo več kot 21.000 ljudi, povečini starejših. Predsednik vlade, ki je bil častni pokrovitelj, je dejal, da je projekt odličen prikaz medgeneracijskega sodelovanja v praksi, ko mladi in starejši skupaj sodelujejo v dobro vseh, in to z gibanjem, ki je ključnega pomena za zdravo in polno življenje. 

Predstavniki prostovoljcev so predsedniku vlade predstavili potek projekta in izkušnje sodelujočih. Posebej so izpostavili veselje vnukov ter dedkov in babic, ki so se v sproščenem vzdušju gibali za svoje fizično zdravje, pa tudi za boljše duševno zdravje, počutje in samozavest. Sogovorniki so se strinjali, da je ključna vrednost projekta predvsem medgeneracijsko sodelovanje, ki povezuje mlade in starejše, da izmenjajo svoje izkušnje in energijo na najbolj zdrav možen način. Hkrati je projekt tudi velika spodbuda prostovoljstvu in možnostim za izobraževanje sodelujočih. 

 Po izkušnjah zdravstvenega osebja lahko že v prihodnjih tednih pričakujemo prve obolele za gripo, običajno pa je vrh sezone gripe konec januarja oziroma februarja. Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati enostavni pravili: ostati doma, če zbolimo in bi lahko imeli gripo; temeljito in pogosto si umivamo roke, kihamo ali kašljamo v rokav ali si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo. Najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje.

Zdi se, da je zadnje čase ob vsakem večjem nalivu v pripravljenosti pol Slovenije, poleti trepetamo pred točo in požari, pred dvema letoma nas je pozimi temeljito ohromil žled. In medtem ko večina z grozo spremlja divjanje narave od daleč ali po televiziji, se številni gasilci in drugi reševalci spopadajo z ognjem ali deročo vodo, pri čemer celo tvegajo svoja življenja. O delu pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP), kot se uradno imenujejo, pa tudi o dolžnostih prebivalcev smo se pogovarjali s poveljnikom Civilne zaščite. Srečko Šestan je zaposlen v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje kot vodja Sektorja za sistemske, organizacijske in pravne zadeve, naloge poveljnika Civilne zaščite pa opravlja od junija 2012. Tudi sam je gasilec že več kot 40 let.

Pričakovana življenjska doba se v zadnjem desetletju v Sloveniji podaljšuje bolj kot v kateri koli drugi razviti državi – kar po 9 ur na dan. To je samo po sebi razveseljivo. Toda vse kaže, da bo še več sivih glav tolklo revščino kot do zdaj. Pa ne samo oni. Ali se bo vlada končno zganila in postavila na noge demografski rezervni sklad? »Če ne bo šlo drugače, bomo prisiljeni organizirati javni protest. To je skrajno sredstvo, toda zdi se, da bo zalegel samo protest,« pravi Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije.

Že 16. festival za tretje življenjsko obdobje

Zadnjo septembrsko sredo se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel že 16. festival za tretje življenjsko obdobje. Na otvoritveni slovesnosti je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak opozorila, da so starejši še vedno izpostavljeni tveganju revščine in socialne izključenosti, vse v družbi je pozvala k iskanju celovitih rešitev na izzive dolgožive družbe. Poleg pomena pokojninskega in zdravstvenega sistema bi morali večjo pozornost nameniti tudi dolgotrajni oskrbi, politični participaciji starejših...

Nekaj sogovornikov iz obdonavske regije, ki so se udeležili podonavskega festivala v Ulmu, smo povprašali, kaj pogrešajo in kaj pričakujejo od Evropske unije. 

Ulrike Kulitz, prokuristka, Ulm, Nemčija: »Vse države, narodi in posamezniki v Evropski uniji morajo obdržati svojo identiteto in obenem sprejemati različnost. Nacionalni značaj Evrope je namreč njena krščanska dediščina. Vsak narod in posameznik morata biti odgovorna za svoja dejanja, za okolje in dobre sosedske odnose. EU pa mora poskrbeti za odprto trgovino in urediti poslovno zakonodajo, ki bo to podpirala. Poskrbeti mora tudi za preprečevanje kriminala, za red in varnost.«