Po treh letih se zopet sestal Koordinacijski odbor seniorskih organizacij Slovenije (KOSOS), ki želi znova dejavno sodelovati na področju upokojencev. Odbor ima skupno približno 300.000 članov in združuje civilnodružbene seniorske in upokojenske organizacije ter društva ter tudi tista, ki delujejo pod okriljem političnih strank. Dveletno predsedovanje je prevzel  Zvone Zinrajh.

Kot so povedali predstavniki odbora na tiskovni konferenci, si bodo prizadevali za priznavanje družbenega, kulturnega in gospodarskega prispevka starejših in da poskušali sodelovati tudi pri oblikovanju zakonov in politik, ki zadevajo upokojence. Menijo, da je vlada pri pripravi rešitev zdravstvene reforme prepočasna, način dela pa ni dovolj pregleden. Premalo pa je tudi razprav o posameznih rešitvah v organih, ki so pristojni za to področje, denimo v Zdravniški zbornici Slovenije.

 Osnovna šola Maksa Durjave Maribor v okviru projekta Simbioza šola organizira brezplačne računalniške delavnice za starejše. Seznanili se boste z osnovami računalništva, brskanjem in iskanjem po spletu, varnostjo na spletu, e-pošto, pisanjem besedil, shranjevanjem in pošiljanjem fotografij … Pri učenju vam bodo pomagali mlajši prostovoljci, prilagodili pa ga bodo vašemu znanju in interesom.

Delavnice bodo potekale tri dni in sicer v ponedeljek, 20. in v torek, 21. februarja od 8.30 do 12. ure ter v sredo, 22. februarja od 8.30  do 11.30. ure.

 V tednu do 12. februarja bo okrepljen nadzor policistov in mestnih oziroma občinskih redarjev, ki bodo spremljali pravilno ravnanje voznikov kot tudi pešcev v cestnem prometu. Začenja se namreč nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev "Bodi viden – bodi previden". Kot pravijo na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP),  bodo spodbujali uporabo odsevnih teles in svetlejših oblačil pri pešcih in pri rekreativnih tekačih ter uporabo prometnih površin, ki so namenjene hoji.

 Delež huje poškodovanih in umrlih pešcev se je v zadnjem letu žal povečal. V letu 2015 je bilo mrtvih 16, lani pa že 22 pešcev, od tega pet na avtocestah. Med smrtnimi žrtvami je veliko starejših, lani je bilo kar 10 mrtvih, 56 hudo in 109 lažje telesno poškodovanih pešcev starejših od 64 let.

Svetovni dan boja proti raku, ki je 4. februarja, je priložnost za osveščanje, kako lahko prav vsi aktivno prispevamo k zmanjševanju obolevanja za to boleznijo, Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je rak drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije. Za rakom vsako leto zboli več kot 13.000 ljudi, z izkušnjo bolezni pa živi skoraj 90.000 ljudi, kar pomeni skoraj pet odstotkov vseh prebivalcev. Med najpogostejšimi so kožni rak, rak debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate.

Zlom ali napad resne bolezni sta za dotlej razmeroma samostojne starejše in njihove svojce huda nadloga, včasih prava mora. Po tednu, desetih dneh od prihoda v bolnišnico otroci pričakujejo, da se bo mami ali očetu zdravje popravilo. Velikokrat se to zgodi, ne pa vedno. Starostnik pa tudi njegovi svojci se znajdejo v stiski. Nemalokrat se pojavi vprašanje, kaj storiti.

Po oceni dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka, ki se ukvarja z gerontologijo in medgeneracijskimi odnosi, pri nas družine skrbijo kar za tri četrtine ljudi, ki ne morejo več sami opravljati osnovnih vsakodnevnih dejavnosti – vstajanja, oblačenja, higiene, hranjenja, izločanja, navezovanja stikov. Med njimi prevladujejo prav starostniki.

Prehodno obdobje zadnje pokojninske reforme se zaključuje. Lani so bili njeni učinki največji do zdaj. Rast števila upokojencev se še naprej upočasnjuje, povečali pa so se dohodki iz prispevkov zaposlenih, s tem pa se je zmanjšal delež države. V dobrem letu so bile tri uskladitve pokojnin. Letos poleti se bodo zvišale tudi najnižje pokojnine za 40 let dela brez dokupa. Najpomembnejše pa je, da bosta tudi v prihajajoči pokojninski reformi ohranjena obvezno pokojninsko zavarovanje in medgeneracijska solidarnost, pravi generalni direktor ZPIZ Marijan Papež, ki se bo spomladi potegoval še za četrti mandat.

Kinopredstave za upokojence

V Mestnem kinu Ptuj je jeseni zaživel projekt Filmska čajanka, ki enkrat mesečno, in sicer v dopoldanskem času, povabi upokojence na posebno filmsko projekcijo. Projekcijam sledi še druženje ob čaju in piškotih v avli kina, kjer obiskovalci poklepetajo o filmu ali pa čem drugem. Prve projekcije so bile zelo dobro obiskane, na klepetih ob čaju je slišati same pohvale.

Posebne programe za upokojence imajo tudi drugi člani Art kino mreže Slovenije, to je združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije (http://artkinomreza.si). Ljubljanski Kinodvor že vrsto let organizira Filmska srečanja ob kavi, Mestni kino Metropol v Celju v sodelovanju z univerzo za tretje življenjsko obdobje upokojencem ponuja abonma Srebrno platno, v Slovenj Gradcu v sodelovanju z univerzo za tretje življenjsko obdobje Kulturni dom Slovenj Gradec izvaja program Kino ob kavi, v Mestnem kinu Domžale je starejšim namenjen Filmski dopoldanski abonma. Drugi člani združenja pa upokojencem ponujajo popuste pri nakupu vstopnic in abonmajev. (M. L., fotografija: arhiv Mestnega kina Ptuj)

Tretje leto teče, odkar v ljubljanskih Mostah deluje ljudska kuhinja Pod strehco in zagotavlja tople obroke tistim, ki si jih doma le težko privoščijo, pa tudi vsem drugim gostom. Da je »ljudska«, pomeni namreč to, da je namenjena vsem ljudem – le da je tu poleg dobre hrane pomembna še solidarnost. Naslov ne pomeni, da si dva razdelita hrano z enega krožnika, pač pa tu velja načelo: če je eden, sta sita dva – tisti, ki plača polno ceno obroka, prispeva v socialni sklad, iz katerega so financirani obroki za socialno ogrožene.

STARANJE V SLOVENIJI

Nakopičena spoznanja in lepota besede v knjigah so omogočili človekov razvoj, ki ga uživamo. Pomislite, kako bedno bi bilo vaše življenje, če ne bi znali brati ali če v življenju ne bi prebrali nobene knjige. Navada, da redno beremo dobre knjige, je ena izmed najboljših naložb za lepše staranje. Ko človek bere, ni osamljen. Na najboljši mogoči način krepi svoje duševne in duhovne zmožnosti. Podatki reprezentativne terenske raziskave o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije kažejo tudi bralno kulturo starejših.