STARANJE V SLOVENIJI 

Sodobna spoznanja pri raziskovanju možganov kažejo, da je navdušenje najučinkovitejši motiv za uspešno učenje, delo in oblikovanje lepih odnosov, torej eden glavnih virov za kakovostno staranje in solidarno medgeneracijsko sožitje. V reprezentativni raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije jih je dve tretjini (66,9 %) dejalo, da so pred kratkim naredili nekaj z navdušenjem. To je dober podatek, seveda pa je pomembno, ali z navdušenjem delamo stvari, ki kakovostno staranje podpirajo, ali take, ki ga ovirajo, čeprav se tega ne zavedamo.

Povprečen državljan Slovenije ima po upokojitvi pred seboj še skoraj tretjino življenja. K podaljšanju življenjske dobe ter zdravemu in polnemu življenju starejših lahko pomembno pripomorejo tudi rekreacija, druženje, izleti, letovanja in potovanja. Vse bolj se udejanja zamisel o t. i. socialnem turizmu.

Po definiciji Evropske unije je to turizem, ki je dostopen vsem in razvit v skladu s trajnostnimi in solidarnostnimi principi. Omogoča počitnice čim več ljudem in spodbuja mobilnost državljanov, ugodno vpliva na sezonska turistična gibanja in prispeva k zmanjševanju brezposelnosti, krepi idejo evropskega državljanstva in razvoja regionalnih in lokalnih ekonomij. Za spodbudo socialnega turizma je Evropska komisija leta 2009 uvedla projekt Calypso, ciljne skupine, ki jih obravnavajo kot prioritete, pa so mladi, starejši, družine v posebnih socialnih okoliščinah in invalidi.

Kako so zadovoljni z višino svoje pokojnine, smo vprašali naključne sogovornike.

Brane Praznik, upokojeni častnik Slovenske vojske, Mačji Dol na Dolenjskem: »Res je, da smo redko zadovoljni, kar velja tudi za pokojnino. Toda ko svojo primerjam s tistimi, ki jih prejemajo novi upokojenci, sem rajši tiho. Da bi bolje živel, pa bi potreboval večjo. Redno spremljam razprave v zvezi s pokojnino, zato vem, kolikšna je najnižja, in vsaj statistično gledano, kolikšna je najvišja pokojnina. Seveda so eno želje in drugo resničnost. Želel bi, da bi bila pokojnina vsaj 80 odstotkov plače.« 

Preprečevanje nastajanja odpadkov je poleg preusmerjanje odpadkov od odlagališč in energetske predelave v recikliranje, eden ključnih elementov za manjše onesnaževanje okolja, je glavno sporočila dvodnevne konference Zero Waste Europe, ki je potekala zadnji konec tedna v aprilu v Ljubljani.

Zero Waste Europe združuje devetnajst nacionalnih organizacij (v Sloveniji je to  Društvo Ekologi brez meja, poleg občin Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, Log Dragomer, Bled in Gorje), lokalne skupnosti, podjetja in posameznike iz vse Evrope. Konferenca je otekala v Ljubljani, ki letos nosi naziv, Zelena prestolnica Evrope 201. Je namreč prva evropska prestolnica z največjim deležem ločeno zbranih odpadkov - kar 65 odstotkov v letu 2015, do leta 2025  pa želijo povečati  ločeno zbiranje na 78 odstotkov. Statistično gledano, vsak prebivalec na leto ustvari manj kot 150 kilogramov mešanih ostankov, tistega torej, kar ne reciklirajo ali kompostirajo.

Marjetka Popovski bo imela na praznik dneva upora proti okupatorju v Izoli koncert z naslovom Zapojmo pesmi o svobodi, in sicer v sredo, 27. aprila, ob 18. uri v tamkajšnjem Kulturnem domu.

Koncert bo posvečen tudi njeni 20. obletnici petja in delovanja na področju slovenske ljudske in partizanske pesmi.

Na finančnem ministrstvu so prisluhnili opozorilom, da v začetku leta uvedene davčne blagajne povzročajo nekaterim zavezancem pretirane stroške in administrativna bremena. V kratkem se tako obeta odprava obveznosti izdajanja računov za nepridobitne organizacije z manj kot 5.000 evrov letnih prihodkov.

Predlog sprememb pravilnika o izvajanju davka na dodano vrednost (DDV), ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, predvideva izvzetje obveznosti izdajanja računov za nepridobitne organizacije, ki ustvarjajo prihodke priložnostno in izključno v svojo korist ter izpolnjujejo še nekatere pogoje.

V Olimpijskem komiteju Slovenije, Centru nevladnih organizacij – CNVOS, Zvezi društev upokojencev Slovenije in Planinski zvezi Slovenije so včeraj na poslance naslovili pobudo za spremembo Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Predlagajo, da se iz fiskalizacije izvzame majhna lokalna društva in druge nevladne organizacije z manj kot deset tisoč evri letnih prihodkov ter da se na območjih brez mobilnega signala, kjer delujejo predvsem planinske koče, zavezancem še naprej dopusti uporabo registrskih blagajn ob pogoju naknadne davčne potrditve računov.

 Predsednik republike Borut Pahor in predsednik odbora za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva Primož Jamšek sta podelila državno nagrado in priznanja za prostovoljstvo za leto 2015.  Državno nagrado je prejela Terezija Novak, ki se je s prostovoljstvom seznanila že kot članica Gasilskega društva Loče in Rdečega križa Slovenske Konjice. Pozneje je v Društvu upokojencev Loče prevzela delo tajnice, kmalu pa je  začela delovati še kot koordinatorka programa Starejši za starejše. Kot piše v utemeljitvi nagrade, se je usposobila za delo in k dejavnosti pritegnila še 15 somišljenikov, na katere je prenašala znanja in izkušnje. Ob prejemu nagrade je citirala misel nekdanjega ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta "naredi kar moreš, s tistim, kar imaš, kjerkoli si že", ki je, kot je dejala, napisana prav za prostovoljstvo.

 Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču letos praznuje 60. let. Jubilej bi radi praznovali z donatorji in prostovoljci, ki so leta 1955 postavljali temelje letovišča in tudi z otroki, ki so tu prvič letovali že naslednje leto, in še vsa naslednja.

Ste s svojim prostovoljnim delom ali donacijo pomagali sto tisočem otrok sanjati svoje sanje? Ste eden od stotih, katerega sanje so zrasle med počitnicami na Debelem rtiču? Ste eden od prvih pacientov, ki so bili na zdravljenju, zaradi astme ali drugih pljučnih obolenj? Pridružite se praznovanju 12. junija ob 11. uri na Debelem rtiču!