V središču Ljubljane, na Cankarjevi ulici 3, je podjetje Neuroth odprlo slušni center za celovito oskrbo s slušnimi aparati in pripomočki za zaščito sluha. To je njihova 12. poslovalnica v Sloveniji, v kateri pa je poseben poudarek na otroški akustiki.

Pri nas se na tisoč novorojenčkov rodita eden do dva z okvaro sluha, od tisoč šolarjev pa je naglušnih že deset. Poleg Dunaja in v Zagreba, kjer že delujeta specializirana Neurothova slušna centra za otroke, ga je zdaj dobila tudi Ljubljana. Zaposleni so opravili posebno usposabljanje za otroško akustiko. V posebni kabini, ki je opremljena z otrokom prilagojeno opremo in pohištvom, lahko otrokom že od poldrugega leta naprej preverjajo sluh na bolj prijazen način, slušni aparat pa nastavijo skozi igro. Seveda pa pri težavah z naglušnostjo pomagajo tudi odraslim in opravljajo brezplačne hitre preglede sluha.  

 Od danes do 22. maja, ponekod pa vse do konca meseca, po številnih krajih in na različnih prizoriščih (šole, ljudske univerze, knjižnice, domovi starejših občanov, zavodi, združenja, društva …) potekajo prireditve, ki sodijo v sklop Tedna vseživljenjskega učenja (TVU), popularno imenovanega slovenski festival učenja.

Ta največja promocijska kampanja na področju izobraževanja poteka že enaindvajseto leto zapored. Na Andragoškem centru Slovenije ga prirejajo v sodelovanju s številnimi ustanovami, skupinami in posamezniki po vsej državi pa tudi onkraj meja. Na ta način osveščajo javnost vseprisotnosti učenja in njegovi pomembnosti – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih prevzemamo v življenju.

V Ljubljani je bilo že nekaj dni pred  uradnim praznovanjem mestnega praznika, 9. majem, živahno in kar praznično vzdušje. Ves konec tedna so se obkoli ožjega središča vile kolone pohodnikov in tekačev  vseh starosti. Zaslužni meščani pa so prejeli najvišja priznanja glavnega mesta.

Pohod po Poti ob žici v spomin na upor meščanov proti sovražniku med drugo svetovno vojno poteka okrog Ljubljane po trasi, kjer je med letoma 1942 in 1945 stala ograja iz bodeče žice, ki so jo skupaj z več kot sto bunkerji postavili italijanski okupatorji. Letos je bila udeležba rekordna in vzdušje še posebej veselo,  saj je pohod potekal že 60. zapored, hkrati pa je ministrstvo za kulturo to množično rekreativno in športno prireditev vpisalo v register žive kulturne dediščine.

Letošnji teden Rdečega križa, ki je že tradicionalno od 8. do 15. maja, poteka pod sloganom »150 let humanosti na Slovenskem – povsod in za vsakogar.« V tem času se bo po celi Sloveniji po območnih združenjih Rdečega križa zvrstilo več dogodkov. Začeli so se v nedeljo, 8. maja, z okroglo mizo v Gradcu v Beli krajini, v prostorih Muzeja Rdečega križa. Pogovor o bogati zgodovinski dediščini Rdečega križa pri nas, ki ves čas temelji na sedmih načelih: na humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, enotnosti, prostovoljnosti in univerzalnosti, je potekal v prostorih, kjer je bil med drugo svetovno vojno 18. junija 1944 ustanovni zbor RKS.

Demografske spremembe, ki jih prinaša staranje prebivalstva, so globalni pojav. Odgovori na ta vprašanja pa niso preprosti, saj zahtevajo finančne vire in širši medgeneracijski konsenz. Pri reševanju te kompleksne problematike so pomembni tudi predlogi in pobude civilne družbe, ki pa so, vsaj pri nas, kot je povedala podpredsednica Zdus Vera Pečnik, pogosto prezrti. Zveza društev upokojencev Slovenije je naša največja nevladna organizacija, ki združuje okrog 210.000 članov, kar predstavlja 40 odstotkov slovenskih upokojencev. Letos praznuje 70 let delovanja, že več kot 40 let pa je tudi članica EURAG-a, najstarejše evropske organizacije starejših. V petek in soboto je v Ljubljani gostila srečanje Generalnega sveta te organizacije in predstavnike številnih evropskih držav. Goste mednarodne konference o učinkovitosti organizacij starejših sta med drugim pozdravila tudi minister za zunanje zadeve Karel Erjavec in ljubljanski župan Zoran Jankovič.

Anica Mikuš Kos si vse življenje prizadeva pomagati ljudem v stiski, poklicno kot otroška psihiatrinja, po upokojitvi pa kot prostovoljka. Tudi zato, ker so dobri ljudje njeni družini pomagali med drugo svetovno vojno. Videla je veliko gorja, a tudi zelo veliko dobrega. To ji je pomagalo, da ni izgubila vere v ljudi, pravi. Ob prihodu beguncev iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo leta 1992 je bila pobudnica ustanovitve Slovenske fundacije, zdajšnje Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva, katere predsednica je. »Odkrivajmo in spoštujmo dobro v ljudeh – tako bo med nami več dobrega in nam bo vsem v življenju lepše.« S temi besedami, predvsem pa z lastnim zgledom spodbuja solidarnost in prostovoljstvo med ljudmi.

Ste bili med prvimi na Debelem rtiču?

Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču letos praznuje 60 let. Jubilej bi radi praznovali z donatorji in prostovoljci, ki so leta 1955 postavljali temelje letovišča, in tudi z otroki, ki so tu prvič letovali že naslednje leto.

Ste s svojim prostovoljnim delom ali donacijo pomagali sto tisočim otrokom sanjati svoje sanje? Ste eden od stotih, katerega sanje so zrasle med počitnicami na Debelem rtiču? Ste eden od prvih pacientov, ki so bili na zdravljenju zaradi astme ali drugih pljučnih obolenj?

»Vljudno vas pozivam, da napnete vse moči in vrnete stanovanje gospe I.,« je v pismu, naslovljenem na ministre Anjo Kopač Mrak, Dušana Mramorja ter Gorana Klemenčiča, pred dnevi zapisal Boris Krabonja, mariborski humanitarni delavec. Upokojenka s 313 evri pokojnine je namreč zaradi dolga Zavarovalnici Maribor, ki je znašal dobrih 1.679 evrov, postala brezdomka. Krabonja je sicer skupaj z drugimi prostovoljci zbral dovolj denarja za povračilo glavnice in naj bi se z zavarovalnico dogovoril, da obresti in drug stroške odpiše, a jih je prodaja stanovanja prehitela.