V  Izoli so se od srede, 9. decembra, do včerajšnje nedelje družili rokodelci iz vse Slovenije. Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je namreč že tretje leto pripravila rokodelske delavnice z namenom ohranjanja kulturne in tehnične dediščine, prenosa znanja in izkušenj na različne generacije ter spodbujanja samozaupanja in aktivnega staranja starejših.

Petnajst mojstric je v prostorih htotela Delfin delilo svoje znanje in male skrivnosti ustvarjanja z  61 mentoricami in mentorji iz 40 društev upokojencev, ki bodo osvojeno širili v svojem domačem kraju.

 Na Plečnikovem trgu v Ljubljani (pred blagovnico Maximarket) bodo ta konec tedna svoje mojstrovine pokazali rokodelci iz območja Srce Slovenije (to je območje okrog geometričnega središča Slovenije, od Kamniško-Savinjskih Alp do dolenjskih gričev, od obrobja Ljubljane do ravnic ob reki Savi).  Na stojnicah se bodo predstavili z lesenimi izdelki, keramiko, polstenimi izdelki iz filca, unikatnimi izdelki iz tekstila, torbicami, copati, igračami iz blaga, nakitom iz različnih materialov, unikatnimi voščilnicami in zeliščnimi izdelki. Stojnice bodo postavljene v petek, 11. decembra, od 16. do 20. ure; v soboto, 12. decembra, od 8. do 20. ure in v nedeljo, 13. decembra, od 9. do 13. ure.

 V prazničnem času lahko z drobnimi dejanji pomagamo najbolj ranljivim, sporočajo iz Unicefa Slovenija. V sredo, 9. decembra 2015, bodo ob 18. uri na Ljubljanskem gradu odprli razstavo Punčk iz cunj. Punčka simbolizira otroka iz države v razvoju, ki potrebuje pomoč. Zato vas vabijo, da z donacijo 20 evrov, kolikor stane cepljenje enega otroka proti šestim otroškim nalezljivim boleznim - davici, ošpicam, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tuberkulozi in tetanusu, posvojite punčko. Tako boste razveselili nekoga od svojih bližjih, hkrati pa rešili življenje enega otroka. Doslej je Unicef Slovenija s tem projektom rešil že več kot 17.500 otroških življenj.

Vsako srečanje z Dušico Kunaver je doživetje zase, pa naj je to obisk v šoli, vrtcu, domu starejših občanov ali predavanje na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Upokojena učiteljica angleščine in ruščine je svoje poslanstvo našla v obujanju ljudske dediščine. Z občutkom pripoveduje stare legende in pripovedke, omeni staro šego, pove pregovor ali zapoje kakšno ljudsko. Vse to počne s spoštovanjem do preteklih časov in izročila naših prednikov. To je vendar dediščina našega naroda, nas spomni. Premalo se zavedamo, kako dragocena je naša dediščina, koliko modrosti se skriva v ljudskih pripovedih in kako bi lahko bolje tržili piščal iz divjih bab ali barjansko kolo …

Drage upokojenke, dragi upokojenci!

Ko se ob iztekajočem se letu 2015 oziramo na poslovanje pokojninskega zavoda, je spodbudno, da se je prvič po letu 2008 povečalo število zavarovancev, ki jih je zdaj približno 840 tisoč. Prispevki za socialno varnost so višji od načrtovanih, k čemur so od februarja naprej več kot 50 milijonov evrov prispevali tudi dijaki in študenti, ki opravljajo začasna ali občasna dela. Zaradi višjih dohodkov od prispevkov se je zmanjšal zakonsko določen delež države iz proračuna. To so obetavna znamenja v prizadevanjih za dosego stabilne pokojninske blagajne, zato je nujno, da se okrevanje slovenskega gospodarstva nadaljuje.

Vse več domov starejših občanov se skuša čim bolj prilagajati željam in potrebam stanovalcev, kot narekujejo sodobne smernice socialnega varstva starejših. Izobražujejo se, iščejo nove zamisli in jih tudi uspešno uveljavljajo, in to ne glede na pomanjkanje denarja ali osebja, s čimer se spoprijemajo v marsikaterem domu.

Letos mineva deset let, odkar so prvi domovi v Sloveniji začeli uvajati model doseganja poslovne odličnosti oziroma upravljanja s kakovostjo E-Qualin. Posebej za socialnovarstvene ustanove (domove starejših občanov, ustanove za osebe z motnjami v duševnem razvoju, izvajalce pomoči na domu in centre za socialno delo) ga je razvilo šest evropskih držav, poleg Avstrije, Nemčije, Italije, Luksemburga, Nizozemske še Slovenija.

Deset let prvega dnevnega centra

Pred desetimi leti je v Ljubljani na Povšetovi 20 odprl svoja vrata prvi Dnevni center aktivnosti za starejše (DCA). Danes jih v mestu uspešno deluje že šest (še na Puhovi 6, Gosposvetski 4, Tržaški cesti 37, Kunaverjevi 6–8 in na Rudniku Pot k ribniku 3 a), spomladi pa bo v Zalogu zaživel še sedmi. Pobudnik ustanovitve dnevnih centrov za starejše je bil Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev in predsednik AGE platform Europa, ki je poudaril, da si zadnjih dvajset let prizadevajo, da bi starejši živeli zdravo tudi v visoki...

STARANJE V SLOVENIJI

Božični in novoletni prazniki so čas, ko dajemo največ daril. Zlasti svojim bližnjim. V reprezentativni raziskavi o Potrebah, zmožnostih in stališčih 50 in več let starih prebivalcev Slovenije je bilo kar nekaj vprašanj tudi o tem, koliko pomagajo s svojimi dohodki drugim. Največ seveda pomagajo z delom za družino in skupnost. Danes bomo pogledali podatke o tem, komu in koliko pomagajo finančno. Vprašanja o tem so od nekdaj živa. Ali je radodarnost pomembna značilnost kakovostnega staranja? Ali drži pregovorna skopost v starosti, o kateri je že pred več kot dvema tisočletjema pisal rimski pisatelj Ciceron?