Pomoč pri oskrbi zelo bolnih in invalidnih oseb
Upokojenec, ki ne more opravljati osnovnih življenjskih potreb (hoditi, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno itd.), lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) ter hkrati zaposli družinskega pomočnika, če noče v zavod ali tam zanj še dolgo ne bo prostora.
DPP, ki ga podeljuje Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije, pomaga lajšati finančno stisko slepim, paraplegikom ter takšnim ljudem, ki jim je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov, bolnikom, ki so trajno vezani na invalidski voziček, pa tudi osebam z demenco itd. Mogoče so tri višine dodatka: 146,06 (nižji) ali 292,11 (višji) ali 418,88 (za najtežje prizadete) evra, odvisno od tega, kakšna je bolezen in koliko pomoči posameznik potrebuje. Naj omenimo, da je dodatek za pomoč in postrežbo marca letos prejemalo 31.198 ljudi, le 624 jih je dobivalo najvišjega, največ, 19.382, pa najnižji znesek.
-
V prejšnji Vzajemnosti smo v prispevku o dostopnem turizmu omenili pobudo upokojenca iz okolice Celja o izmenjavi počitniških nastanitev starejših. Ponudil je možnost bivanja v svoji podeželski hiši v zameno za nekaj dni bivanja v Ljubljani ali drugem kraju. Pobuda je dobila kar nekaj pozitivnih odzivov in gospod se je že povezal z upokojenko iz Ljubljane, ki je ponudila v izmenjavo svoje stanovanje. Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije zato že razmišljamo, kako bi organizirali »borzo« za izmenjavo stikov med starejšimi interesenti za tovrstno zamenjavo.
Stran z izkoriščevalskimi praksami!
Sredi maja je po vsem svetu, tudi v Sloveniji, potekal dogodek Največji odmor za kavo, ki so ga pripravile organizacije pravične trgovine. Želeli so opozoriti na okoljske težave, s katerimi se spoprijemajo proizvajalci kave. Temperature na tistih območjih se zvišujejo, zato je rodnost kavnih dreves precej manjša, veliko bolj jih napadajo tudi škodljivci. Zato morajo izvajati dodatne ukrepe za zatiranje škodljivcev, kar pa je na ekoloških plantažah (teh je največ med pridelovalci, ki imajo certifikat fair trade – pravične trgovine) precej težka naloga.
Demokratični samomor demokracije
ZA SLOVENSKE ZMAGE
Državljani Slovenije smo se na referendumu odločili za vstop v Evropsko unijo, ker smo verjeli, da si bomo tako povečali možnosti za vsestranski razvoj in krepitev demokracije. Res je, da smo s tem korakom vstopili v družino najbolj razvitega dela naše celine in smo dobili možnost večje gospodarske in politične vključenosti v to skupnost enakopravnih narodov in držav. Prvotno navdušenje pa je z leti splahnelo, še posebej ko smo ugotovili, da so v tej zvezi nekatere države enakopravnejše od drugih.
Tri četrtine onemoglih oskrbujejo svojci
STARANJE V SLOVENIJI
Okrog 80.000 ljudi v Sloveniji potrebuje pomoč pri osnovnih vsakdanjih opravilih: vstajanju, oblačenju in slačenju, osebni higieni, hoji, uživanju hrane in zdravil, izločanju; tisti, ki pešajo in živijo sami, pa potrebujejo tudi to, da jih dnevno nekdo osebno obišče. V prihodnje se bo ta številka več kakor podvojila. Reprezentativna raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je razkrila, da to pomoč opravlja 200.000 družinskih članov. Kaj je treba storiti, da bo oskrbovanje ostalo kakovostno in čim lažje tako za oskrbovalce kot oskrbovance?
-
Obiskali smo hrvaško Zagorje
V soboto, 21. maja, se je avtobus bralcev Vzajemnosti odpeljal proti hrvaškemu Zagorju. V Kumrovcu smo si ogledali muzej na prostem Staro selo in Titovo rojstno hišo. V njej je na ogled tudi darilo, ki ga je ameriški predsednik Nixon prinesel Titu, to je košček kamnine z Lune. Potem smo se zapeljali do Term Jezerščica in se sprehodili skozi »labirint občutkov« na vrtu perunik. V Hižakovcu smo obiskali rojstno hišo legendarnega zagorskega kmeta Matije Gubca, v Gornji Stubici pa lipo, ki je še edina živa priča tedanjega kmečkega upora.
-
Zveza društev upokojencev Slovenije je bila na začetku maja gostiteljica letnega srečanja evropske organizacije starejših EURAG. Predstavniki iz različnih držav so razpravljali zlasti o učinkovitosti in vplivu organizacij starejših v družbi. Če ustvarimo take življenjske razmere, da se bodo ljudje lahko mirno in lepo starali, če zagotovimo, da se počutijo spoštovane in niso spregledani, so srečni, saj vedo, da ima vse, kar delajo, neko vrednost, pravi Dirk Jarré, predsednik EURAG-a. Zato podpira idejo, da bi v 15 do 20 letih izginila meja, v kateri bo določena fiksna starostna meja, ko se je treba upokojiti. Komaj sva se pozdravila in si stisnila roki, in še preden sem lahko zastavila prvo vprašanje, je rekel: »Vaš minister za zunanje zadeve me je popolnoma prevzel. Karl Erjavec je naredil name močan vtis! Kajti minister za zunanje zadeve običajno nima opraviti z zadevami civilne družbe.«
-
Še zdaj me zmrazi, ko se spomnim, v kakšen nevaren položaj me je spravila nepazljivost in kakšno srečo sem pravzaprav imela zaradi neprimernega dostopa do lekarne v Novem mestu v neposredni bližini zdravstvenega doma, ki je še posebej neprilagojen za starejše in bolne oz. gibalno ovirane ljudi.
Iz ambulante sem odšla mimo laboratorija in nekdanje urgentne ambulante čez parkirni prostor zdravstvenega doma do ceste, da bi v bližnji lekarni dvignila zdravila. Rutinski pohod kar lepega števila let. Na cesti je bilo nenadoma drugače. Spomnila sem se, da sem v medijih zasledila vest o prenovi okolice zdravstvenega doma in bližnje ceste. Tam, kjer je bil dolgo časa prehod za pešce, so bile narisane odebeljene oznake s puščicami, ki so se mi enostavno zdele kot nove oznake prehoda. Nepremišljena logika.
Zavrni vrečko, ohrani življenje
Ali veste, da na svetu vsako sekundo uporabimo milijon plastičnih vrečk? Vsak Slovenec v povprečju porabi 120 vrečk na leto. In če bi postavili vse vrečke, ki jih izdelamo v enem letu, eno zraven druge, bi sedemkrat krat obkrožili svet. Ob tem pa je najbolj zaskrbljujoče, da začne plastika razpadati šele po 500 letih. Kar pomeni, da od dneva, ko so jih začeli izdelovati, pa do danes ni razpadla še nobena …
To so žal še kako resnična dejstva, na katera že nekaj let opozarja Društvo Ekologi brez meja. Že leta se trudijo osveščati javnost o nepotrebnem onesnaževanju okolja s plastiko in predlagajo uporabo večnamenskih pralnih vrečk. Na srečo pa naj bi direktivi Evropskega parlamenta, ki jo je sprejel aprila lani, in zahteva zmanjšanje ali celo prepoved uporabe plastičnih vrečk, kmalu sledila tudi Slovenija. Med prvimi ukrepi naj bi bila splošna prepoved podarjanja brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah.
-
Na Festivalu zdravja, ki bo v nedeljo, 5. junija 2016, med 9. in 17. uro v ljubljanskih Križankah bodo obiskovalce še posebej osveščali o moških rakih. Sodeč po statistiki namreč vsakega drugega moškega v življenju čaka boj z eno najtežjih bolezni sodobnega časa. Zato je prav, da se tako ženske kot moški naučimo prepoznati simptome in vemo, kako ukrepati še pravi čas.
Moški bodo lahko v izobraževalnem kvizu preverili, ali so »pravi moški«, vsi obiskovalci pa, kako dobro poznajo to problematiko. Predstavniki Društva onkoloških bolnikov Slovenije, kjer so si zamislili akcijo s sloganom Pravi moški skrbi zase (podrobneje na: www.izogniseraku.si), bodo odgovarjali na vprašanja, povezana s presejalnimi testi ter svetovali, kaj lahko ukrenete, da zmanjšate dejavnike tveganja za nastanek bolezni. Svoje izkušnje z rakom bodo z obiskovalci delili nekateri ambasadorji akcije Pravi moški, med njimi glasbenik Aleksander Mežek, radijski voditelj Janez Dolinar, igralka Ana Dolinar Horvat ter prostovoljca pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije Grega Pirc in Marjan Doler.
