Kaj menijo o naši državi obiskovalci iz tujine, ki smo jih srečali v Ljubljani.

Alex Teligadas, Grčija: »Slovenija, v kateri sem prvič, me je navdušila s svojim zelenjem. Spoznal sem predvsem Ljubljano, ki je prijetno in urejeno mesto. Všeč so mi lepo obnovljene stare stavbe. Ker prihajam iz Grčije, sem v arhitekturi zaznal kar nekaj elementov romanskega sloga. Ljudje so prijazni, presenečen sem tudi, da večina govori angleško. Kot sem opazil, Ljubljano obiskuje veliko mladih ljudi iz drugih držav.«

STARANJE V SLOVENIJI

Pred več desetletji smo se vselili v novo hišo. Ko je bila prvič na obisku moja mama, je hvalila, da je lepa, nato pa dodala: »Postarati se pa ne boš smel!« Vprašujoče sem jo gledal, češ, kaj misli, zato je dodala: »Stopnic je veliko.« Poleg stopnic otežujejo življenje v starosti tudi visoke kopalne kadi, pragi, preozka vrata. Raziskava 50 in več let starih prebivalcev Slovenije je opozorila na te ovire za samostojno staranje doma. V prihodnjem nacionalnem sistemu dolgotrajne oskrbe moramo slediti evropskim sosedom tudi z ozaveščanjem o prilagajanju stanovanj za starost in z javno pomočjo pri tem.

Četrtna skupnost Dravlje vabi na brezplačno delavnico o temeljnih postopkih oživljanja s prikazom pravilne uporabe defibrilatorja, ki bo v četrtek, 5. novembra 2015, ob 18. uri v mali dvorani ČS Dravlje na Draveljski 44 (Dom krajanov).

Udeleženci delavnice se bodo seznanili s postopki oživljanja in z dejavniki tveganja srčno žilnih obolenj ter se naučili, kako pravilno uporabljati defibrilator. Ob tem bodo opravljali tudi brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja ter holesterola.

Na različnih lokacijah po Ljubljani je nameščenih več kot 40 defibrilatorjev, eden izmed njih je tudi na stavbi Doma krajanov v Dravljah.

V 82. letu starosti je umrl Vinko Gobec, častni član Zveze društev upokojencev Slovenije. Kar dvanajst let, od leta 1995 do 2007, je vodil upokojensko organizacijo, pri čemer se je zavzemal zlasti zato, da bi se glas upokojencev odločno in daleč slišal.

Rodil se je leta 1934 v vasi Svetina nad Štorami. Najprej se je zaposlil v Rudniku kaolina Črna, kasneje pa je bil direktor tovarne pohištva Stol v Kamniku, svetovalec predsednika Gospodarske zbornice za sodelovanje z drugimi republikami in direktor ljubljanske območne enote Gospodarske zbornice. Med drugim je bil dva mandata tudi predsednik občinske skupščine Kamnik, kasneje pa poslanec Zvezne skupščine Jugoslavije.

 Med zaščitenimi kmetijskimi izdelki na ravni Evropske unije sta tudi istarski pršut/istrski pršut, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška. To je šele drugi izdelek z zaščiteno označbo porekla iz več kot ene države članice EU.

Istarski pršut/istrski pršut je iz svinjskega stegna brez nogice, kože in podkožnega mastnega tkiva z medeničnimi kostmi, suho obdelan z razsolom, morsko soljo in začimbami, s procesoma sušenja in zorenja, ki trajata najmanj eno leto, in sušen na zraku brez dimljenja. Prašiči so rejeni v določenih delih Istre.

 Ob prvem novembru se na slovenskih grobovih tare rož in sveč. Tradicijo velja spoštovati in ohranjati, a zakaj ne bi letos prižgali samo ene sveče, spomin na preminule pa počastili drugače - z dejanjem, ki bo komu olajšalo bolezen ali celo rešilo življenje?

Skupina iz Zasavja je pred šestimi leti zastavila  dobrodelno in okoljevarstveno akcijo Manj svečk za manj grobov, ki se nezadržno širi po vsej Sloveniji. Bistvo akcije je zbiranje sredstev za dobrodelno pomoč zdravstvenim ustanovam ter ljudem z zdravstvenimi težavami, hkrati pa javnost osveščajo o prekomernem krašenju grobov ob 1. novembru. Z zbranimi sredstvi so do zdaj kupili že za več kot 90.000 evrov zdravstvenih naprav in pripomočkov. Iz tod izvirata ideja in ime akcije: Prižgite svečko manj in darujte za reševanje življenj.