Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Vaša pošta

    februar '15

    Kako do dobrega spanca?

    Kot otrok in tudi kot odrasel sem vedno dobro spal. Z vselitvijo v ljubljanski dom starejših v Črnučah pa se mi je vsa ta idila porušila, čeprav je to v bistvu udoben hotel s prijaznim in ustrežljivim osebjem in skrbnim zdravstvenim varstvom. Zvečer nisem mogel zaspati in sem skoraj vsako noč prebedel tudi do četrte ure zjutraj. Ker sem se zavedal, da nujno potrebujem spanje, sem se odločil in začel sistematično iskati rešitev.

    Za pomoč sem najprej zaprosil medicinsko sestro Katarino. Mojo prošnjo je vzela z razumevanjem in najprej pregledala položaj moje postelje. Ugotovila je, da ni najprimernejši, in posteljo sva tako dolgo prestavljala po sobi, dokler nisva ugotovila, da je najboljši položaj v kotu, kjer imam glavo obrnjeno na sever in pogled na balkonska vrata. Zaprosil sem tudi za pregled pri domskem zdravniku, ki je ugotovil, da sem letom primerno zdrav (imam jih že 87), sicer s povišanim pritiskom in oteženo hojo, kar tudi vpliva na težje spanje. Priporočil mi je dve vrsti tablet. Po zaužitju zelo močne uspavalne tablete sem resnično dobro spal, vendar sem se naslednji dan slabo počutil, zato jih nisem več jemal. Baldrimed 450 pa jemljem vsak večer pred spanjem še zdaj, in kot ugotavljam, mi pomaga. Baldrijan je kot zdravilo za živce znan že stoletja in ga tudi sodobno zdravstvo ceni in upošteva.

  • Bomo ubranili pokojnine?

    februar '15

    Kako zelo se desettisoči starejših in njihovih družin bori za preživetje, kaže poteza Karla Erjavca v predvolilnem času, ko je postavil za svojo volilno parolo zvišanje regresa. Z izbiro prave teme je dobil volitve. Erjavčeva poteza je starejšim koristila dvojno: večje število starejših bo dobilo letos regres, hkrati pa je vtaknil palico v kolesje načrtnega zniževanja pokojnin, ki ga izvajajo tisti, ki skušajo zaslužiti na račun siromašenja slovenskega prebivalstva.

    Uničevalnega pohoda neoliberalne elite v svetu in Sloveniji še zdaleč ni konec. Pokojninska blagajna je prevelika, da bi lahko mirno poslovala brez posegov tistih, ki jemljejo revnim za svoje lastno bogatenje. Zadnjič sem bila ob novici, da bo neki direktor, ki je zapravil ničkoliko milijonov, spravil nezakonito podjetje na boben in delavce ob plače, čeprav mu sodijo, obdržal pol milijona vredno hišo, ker jo je pravočasno 'zavaroval'. Pri tem pa rubijo hiše in stanovanja ljudem, ki niso plačali položnic! Človek ne more verjeti, da je to mogoče.

  • NOVICE OD VSEPOVSOD

    februar '15

     30 novih oskrbovanih najemnih stanovanj

    Nepremičninski sklad PIZ, d. o. o., je na javni dražbi Stanovanjskega sklada RS kupil objekt s 30 oskrbovanimi najemnimi stanovanji v stanovanjski soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani. V objektu, ki obsega klet, pritličje in štiri nadstropja, je 14 enosobnih stanovanj (35 do 39 m2), 13 dvosobnih stanovanj (40 do 59 m2) in 3 dvosobna stanovanja s kabinetom (68 do 71 m2). Stanovanja so arhitekturno prilagojena starejšim, imajo balkon, ložo ali teraso in shrambo.

  • Boljše sodelovanje zdravstva in sociale

    februar '15

    Cilj programa Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, ki naj bi se zaključil februarja prihodnje leto, so strokovna izhodišča za nacionalno strategijo zdravega staranja. O nujnosti tovrstne dolgoročne strategije, ki bi morala zagotavljati kriterije vzdržnosti sistemov socialne zaščite, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe ter delovne aktivnost starejših, pa se pogovarjamo že vsaj desetletje.

    Tako pri nas kot v svetu se najhitreje veča starostna skupina najstarejšega prebivalstva. Prebivalci, ki so že dosegli starost 80 let, namreč predstavljajo več kot desetino vseh starejših prebivalcev sveta, do leta 2060 naj bi po pričakovanjih dosegla že petino (več kot 19 %) vseh starejših. Res pa je, da še nikoli v zgodovini človeštva ni živelo toliko zdravih starostnikov kot zdaj. Tudi Slovenija spada med države, kjer dosegajo dolgo pričakovano življenjsko dobo, žal pa temu ne sledijo v enaki meri tudi pričakovana leta zdravega življenja. Izzivov dolgožive družbe so se številne države že lotile s konkretnimi projekti, medtem ko pri nas ukrepe šele načrtujemo.

  • Slovenščina naša vsakdanja

    februar '15

     Naše sogovornike smo tokrat vprašali, ali smo Slovenci res brezbrižni do maternega jezika.

     Blaž Jarc, sadhana učitelj joge, Kranj: »Menim, da Slovenci dobro skrbimo za svoj jezik, saj se zavedamo, da na njem gradimo lastno identiteto. Všeč mi je, da na marsikaterem področju, kot je računalništvo, z razvojem stroke dovolj hitro uvajajo nove slovenske izraze in tako razvijajo in bogatijo jezik. Moti me, če ljudje uporabljajo tujke samo zato, da bi bili videti pametnejši.« 

  • Ogrožena varnost

    februar '15

    Za slovenske zmage 

    V preteklih tednih smo veliko slišali in brali o nevarnostih, ki jih za varnost držav in prebivalcev predstavljajo teroristična dejanja skrajnih skupin. Tokrat so v ospredju islamski fanatiki, ki skušajo svoja dejanja upravičiti z verskimi »argumenti«. Najbrž v našem kulturnem prostoru ni povsem jasno, zakaj je prepovedano upodabljati preroka Mohameda, še posebej pa je po prepričanju islamistov zavržno, če je prerok predmet satirične karikature. Prav to so storili v pariškem časniku Charlie Hebdo, in »pravoverni« islamisti so se maščevali s...

  • Imate spomine na arheološka izkopavanja Emone?

    5. februar 2015

    Arheološka izkopavanja Emone v Ljubljani so se intenzivno začela izvajati v 60. letih 20. stoletja. Se jih še spomnite? Ste bili takrat zraven? Se vas je arheologija Emone kako drugače dotaknila? Delite z nami svojo zgodbo!

    Mestni muzej Ljubljana vabi vse zainteresirane na tedenska srečanja, ki se bodo začela 12. februarja in bodo trajala do 21. maja. Na srečanjih boste ob pomoči mentorice Janje Rebolj pripovedovali, zbirali in zapisali svoje osebne spomine na izkopavanja. Zanimalo jih bo, kako ste sami doživljali raziskave in kako je arheologija Emone povezana z vašim življenjem.

  • Čipke in skodelica za kavo

    4. februar 2015

    Žirovske klekljarice, zbrane v društvu Cvetke, svoje znanje in spretnost pri ustvarjanju čudovitih čipk vsako leto pokažejo na Slovenskih klekljarskih dnevih. Letos bodo potekali od 24. aprila do 3. maja, v tem času bodo v Žireh tudi druge razstave, slikarska kolonija, literarni natečaj ter glasbene in folklorne prireditve. Klekljarice iz vse Slovenije pa se bodo »pomerile« med sabo na natečaju za naklekljan prtiček, ki sodi pod kavno skodelico.

    Ob tem bi rade pripravile kar se da veliko razstavo unikatnih kavnih skodelic. Ob kavi se namreč tkejo številne vezi, druži ljudi, požene kri po žilah, prebuja človekovo ustvarjalnost, zato vabijo k sodelovanju rokodelce in umetnike, ki ustvarjajo iz gline, porcelana ali drugih materialov.

  • Po novem obvestila o pričakovani pokojnini

    3. februar 2015

    Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je začel ta mesec po uradni dolžnosti pošiljati obvestila o pričakovani višini predčasne oz. starostne pokojnine tistim zavarovancem, ki bodo v letu 2015 dopolnili 58 let starosti.

    Zavod bo pri posredovanju informacije o pričakovani višini starostne oz. predčasne pokojnine upošteval več meril. Informacijo o pričakovani višini pokojnine in prvem možnem datumu upokojitve bodo prejeli zavarovanci, ki do dopolnitve 65 let starosti izpolnijo pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine ali predčasne pokojnine na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Sloveniji in so rezidenti Republike Slovenije. Tistim, ki v koledarskem letu dopolnijo 58 let starosti in do dopolnitve 65 let starosti ne bodo izpolnili pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine oz. starostne pokojnine, bo zavod poslal obvestilo o dopolnjeni pokojninski dobi. Informacije pa ne bodo posredovali uživalcem izplačila 20 odstotne predčasne ali starostne pokojnine, uživalcem delnih pokojnin in uživalcem sorazmernega dela pokojnine.

  • GPS sledilci za dementne

    2. februar 2015

    Nizkoenergetski laserji ali LED diode se že prav uspešno uporabljajo v medicini v protibolečinskih ambulantah,  za zdravljenje vnetij in ran, za pomlajevanje celic, skratka v primerih, kjer svetloba lahko učinkuje na celice na molekularnem nivoju. Prav te metode preskušajo v  kaledonski univerzi Glasgow uporabiti za sledenje ljudi z demenco. Nove tehnologije omogočajo podobno kot GPS internetno izmenjavo podatkov znotraj določenih struktur. Če bo projekt uspešen, bodo številni domovi za starejše, v katerih je že okrog 80 odstotkov ljudi z demenco, lahko s cenovno dostopnimi elektronskimi rešitvami omogočali daljše samostojno življenje uporabnikov, ne da bi pri tem morali uporabljati video kamere.

  • 1
  • …
  • 315
  • 316
  • 317
  • 318
  • 319
  • …
  • 394
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 10, oktober 2025

    Št. 10, oktober 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo Pokojninska reforma, ki je ena najpomembnejših te vlade, je prejšnji mesec začela zakonodajno pot. Socialni partnerji so se dve leti pogajali, da so dosegli...

    Ni smrtno nevarna, a povzroča zaplete Približno osemdeset odstotkov bolnikov z osteoporozo je žensk in le dvajset odstotkov moških. Ali drugače povedano: vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in...

    Brez maščob ni življenja Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni zdravega življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čemer je dobil maščobe...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov