Ali se vam zdi, da se je politika kaj spremenila, odkar je v njej več žensk? V čem vidite spremembe?

Helena Bizjak, učiteljica razrednega pouka, Leskovec pri Krškem: »Odkar je v politiki več žensk, opažam spremembe. Te so vidne v povečanem delovanju vladnih služb na področju ranljivejših skupin. Vedno več je konkretnih dejanj, žal pa ostajajo nekatera še vedno na načelni ravni. Ženske so dodale v politični svet drugačen način razmišljanja in reševanja problemov.«

Včeraj je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sprejel sklep, v katerem vladi predlaga, da se v letošnjem letu opravi izredna uskladitev pokojnin in k temu poda soglasje, kot to zahteva zakon. Še preden je predsednik vlade dr. Miro Cerar sprejeto odločitev prejel, jo je na vprašanje novinarjev ostro zavrnil. Na to izjavo se je z javnim pismom odzval predsednik Sveta ZPIZ Milan Utroša. Njegovo pismo objavljamo v celoti:

"Spoštovani! 

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Svet) je na seji dne 26.2.2015 sprejel sklep v katerem predlaga, da se v letu 2015 na podlagi 8. odstavka 430. člena ZPIZ-2 opravi izredna uskladitev pokojnin. Svet je Vladi RS predlagal, da k izredni uskladitvi pokojnin poda soglasje, ker to zahteva zakon. O sprejeti odločitvi Sveta ste bili seznanjeni preko medijev. Še preden vam je bila sprejeta odločitev vročena, ste se nanjo odzvali z naslednjimi besedami: »Ocenjujem, da je takšen predlog nekorekten, jaz tudi mislim, da je neodgovoren do države in državljanov, ignorantski celo…«

 Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, že šesto leto zapored vabi prebivalce Slovenije, da se v čim večjem številu udeležijo tradicionalnega Dneva za spremembe. V soboto, 28. marca 2015 lahko izkažete svojo solidarnost tudi vi, pridružite se akcijam, ki jih bodo pripravile šole, društva, občine, podjetja …, ali pa kakšen projekt organizirajte sami. Naj vas spodbudi povabilo organizatorjev: »Poglejte okoli sebe in takoj boste našli stvari, ki bi jih želeli spremeniti, ljudi, ki bi jim radi pomagali, naravo, ki bi lahko spet zadihala.«

Osebnim skrbnikom starejših, prizadetih z demenco in drugimi oblikami možganske prizadetosti, so v veliko pomoč nove metode ravnanja, ki starejšim pomagajo živeti bolj radostno, skrbnikom in sorodnikom pa omogočajo boljše razumevanje spreminjanja njegove osebnosti. Naprodaj je vrsta zanimivih poljudno-strokovnih knjig, ki si jih velja ogledati na spletu in morda celo naročiti za domačo knjižnico.

Nekaj naslovov: How we think about dementia – o pomenu osebnosti, pravicah, skrbnikovi etiki ravnanja. Avtor: Julian C. Hughes, izšlo julija 2014, dobavljivo pri Amazonu, cena za rabljeno knjigo 18 evrov.

  

Na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so podelili najvišje nagrade na področju kulture. Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus sta prejela pesnik Andrej Brvar in pionir stripa, ilustrator Miki Muster, nagrado Prešernovega sklada pa prevajalec Marjan Strojan, igralka Pia Zemljič, skladatelj Vito Žuraj, slikar Marko Jakše, saksofonist in skladatelj Jure Pukl ter plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek.

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj je v slavnostnem govoru citiral francoskega arhitekta in slikarja Michaela Pocheta, ki je pred desetimi leti zapisal, da bi se, če bi moral spremeniti državljanstvo, odločil za slovensko, saj v Sloveniji na rojstni dan največjega pesnika slavimo kulturo in umetnost.

Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež pravi, da nova pokojninska reforma deluje, ljudje se upokojujejo kasneje, in je ni treba na vrat na nos spreminjati. Dotok zahtevkov za starostno upokojitev se je lani zmanjšal še za 8,6 odstotka. Porast števila starostnih upokojencev pa je bil najnižji v zadnjih desetih letih.

Za nami je drugo leto izvajanja pokojninske reforme ZPIZ-2. Kako se kažejo njeni učinki? Nekateri že napovedujejo novo reformo. Je po vašem mnenju potrebna?

»Več kot polovica ljudi pri nas umre v bolnišnici, čeprav bi večina raje umrla doma,« je ob nedavnem razkritju suma prve aktivne evtanazije na nacionalni televiziji opozoril prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti. Zakaj toliko ljudi umre v bolnišnicah, torej v tujem, zanje neprijaznem okolju? Kaj bi bilo treba storiti, da bi konec življenja doma preživelo več neozdravljivo bolnih?

V preteklosti so ljudje več umirali doma, v krogu družine. »Tako so že otroci smrt doživljali kot nekaj, kar spada k življenju,« je pred desetletji ugotavljala onkologinja Metka Klevišar, pionirka pri detabuiziranju smrti in sodobne paliativne oziroma blažilne oskrbe za umirajoče in njihove svojce pri nas.