-
Podatki kažejo, da kar 60.000 starejših prebivalcev Slovenije doživlja nasilje. Največ nasilja nad starejšimi se zgodi v domačem okolju, svojci pa ga lahko tudi najučinkoviteje preprečijo. Prositi za pomoč, kadar jo potrebujemo, poveča našo varnost in da drugemu človeku priložnost, da nam lažje in bolje pomaga. In obratno, ko v osamljenosti, stiski, bolezni, invalidnosti ali starostni onemoglosti pomagamo svojemu ostarelemu možu, ženi, materi, očetu, tastu, tašči, prijatelju ali celo neznancu, ki potrebuje pomoč, naredimo njihovo življenje lepše in varnejše.
-
Visoke temperature povzročajo povečano znojenje in širjenje krvnih žil, kar pa obremenjuje srce. Zato morajo biti v poletnih mesecih še posebej previdni starejši ljudje in srčno-žilni bolniki, da se jim zdravstveno stanje ne poslabša.
Najpomembneje je piti dovolj tekočine. Tudi bolniki s srčnim popuščanjem, ki morajo sicer omejevati vnos tekočine, naj poleti pijejo nekoliko več, saj se več potijo. Redno si merite srčni tlak, saj se ta lahko zniža zaradi prekomernega potenja in posledične izgube telesnih tekočin. Zgodaj zjutraj stanovanje dobro prezračite, čez dan naj bodo okna zaprta in zatemnjena. Prostore hladite s klimatsko napravo ali ventilatorji, vendar naj hladen zrak ne piha neposredno v telo. Hrana naj bo lahka, jejte več solat in sadja.
Na izlete z avtobusi ali ladjico
Da bi zmanjšali onesnaževanje zraka ter hrup in bi se izognili gnečam na cestah in težavah s parkiranjem, marsikatere turistične občine omogočajo prevoze turistov in pohodnikov z javnim potniškim prometom. Ponekod je celo brezplačen.
Z avtobusom do Logarske doline
Od Celja do Logarske doline ob sobotah, nedeljah in praznikih vse do konca avgusta vozi kolesarski turistični avtobus. Ta avtobusna linija že nekaj let poleti povezuje občine ob Savinji, na avtobus pa lahko izletniki vstopijo na vseh postajališčih med Celjem in Logarsko dolino, nanj pa lahko brezplačno vzamejo tudi kolo. Otroci do četrtega leta se peljejo brezplačno, do desetega leta pa je cena polovična. Več na: https://www.logarska-solcavsko.si/
Koncert ameriško-slovenskega prijateljstva
Na Novem trgu v Ljubljani bo v četrtek, 13. julija, prav poseben koncert. Za veder poletni večer bosta s poskočnimi vižami poskrbela ameriški pihalni orkester West Virginia Alumni Band in Veteranski orkester KD Godba Ljubljana.
Pihalni orkester Alumni Univerze Zahodne Virginije deluje že 50 let. Petdesetčlanski orkester vodi dirigent John Hendricks, na svojem repertoarju pa imajo veliko temperamentne in živahne glasbe. V Ljubljani bodo igrali bodo vse »od Mozarta do Coplanda« ter koračnice slovenskega skladatelja Vinka Štrucla in ameriškega skladatelja Johna Philippa Souse.
Včasih je dovolj samo pozorno poslušati
NAŠ POGOVOR
Marko Juhant se že več kot 40 let ukvarja s svetovanjem družinam ter vrtcem in šolam. Upokojeni specialni pedagog pri vzgoji zagovarja zdravo kmečko pamet ter praktične pristope, ki delujejo v praksi. Pogosto ga za nasvete sprašujejo tudi stari starši, zaskrbljeni nad vzgojnimi metodami mladih mam in očetov. Kot pravi, lahko babice in dedki vnukom nudijo bližino, razumevanje, zavetje, si zanje vzamejo čas, jih marsičesa naučijo, nikoli pa ne smejo rušiti avtoritete staršev.
-
SLIKAR
Andrej Militarov, učitelj in pravnik, živi v Pirničah pri Medvodah. Riše in slika že od otroških let, pri čemer slikarstvo povezuje z občudovanjem narave in življenja v njej. Sodeluje na skupinskih razstavah, samostojnih pa je imel že več kot sto. Kljub 83 letom še vedno aktivno slika.
Je član lovskega društva, tudi nosilec plakete za lovsko kulturo prve stopnje Lovske zveze Slovenije, vendar živali najraje opazuje, zato so med njegovimi deli pogosti motivi iz živalskega sveta. Motive izbira tudi iz domače krajine, riše ilustracije legend, povesti in pravljic, znan pa je še po portretih, ki jih ustvarja na osnovi črnobelih in barvnih fotografij. Ker se je ljubiteljsko ukvarjal z glasbo, so v njegovi številni zbirki predvsem portreti domačih in tujih glasbenikov. Naslikal pa je tudi zbirko ilustracij, več kot 150 jih je, na teme znanih skladb bratov Avsenik. Naj še omenimo, da ima zbirko portretov revolucionarjev iz obdobja druge svetovne vojne v Sloveniji. Je soustanovitelj in mentor Likovne sekcije KUD Pirniče, ki letos praznuje 90. obletnico obstoja. Kot pravijo članice sekcije, je zelo družaben, ob rednih sredinih srečanjih jih pogosto nasmeji in jim podeli kakšen nasvet pri slikanju.
-
Namesto da bi se storitev e-oskrbe razširila, je uporabnike vznemirila vest, da naj bi Evropski socialni sklad 30. septembra zaključil sofinanciranje projekta E-oskrba na domu, ki jo izvajata Zdus in Telekom Slovenije. To pomeni, da bi tisti, ki bi storitev, kjer lahko le s pritiskom na gumb prikličejo pomoč, še najprej želeli uporabljati, morali plačevali 37 evrov na mesec, kdor tega ne bi želel, pa bi moral vrniti opremo.
V obdobju od lanskega maja do letošnjega aprila je asistenčni center prejel 20.236 klicev. Pomoč je organiziral 1037 uporabnikom, v 201 primeru je bila potrebna nujna medicinska pomoč, 227 uporabnikov je potrebovalo pomoč zaradi padca, 126 uporabnikov pa zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja.
-
Državna priznanja prostovoljcem
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je podelila najvišja državna priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2022. Kot je dejala, prostovoljstva v idealnem svetu pravzaprav ne bi potrebovali, saj bi bilo tam ustrezno in spoštljivo poskrbljeno za vsakogar. A ker nam življenje kaže drugačno sliko, je tako zelo pomembno, »da je prostovoljstvo vse bolj del vsakega od nas, da je pomoč drugemu naša moralna in etična smer, nekaj, kar počnemo dan za dnem«.
Da ne bi ostalo le pri obljubah
AKTUALNO
Medtem ko mlajše generacije naši družbi vlivajo svežino, inovativnost in energijo, nam starejši in upokojenci nesebično predajajo svojo modrost, čustveno toplino in življenjsko energijo. A se po upokojitvi mnogi med njimi ujamejo v primež revščine, socialne izključenosti, osamljenosti in zdravstvenih težav. Takšno stanje je v odgovorni, zreli in empatični družbi nesprejemljivo.
To so besede predsednice državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič, pobudnice posveta Za boljšo prihodnost starejših in upokojencev, na katerem so predstavniki nevladnih organizacij opozorili na odprta vprašanja, ki jih moramo razrešiti v družbi, da bi prebivalcem zagotovili dostojno, mirno in varno starost. Delež starejših od 65 let se je od osamosvojitve do danes podvojil in znaša 21,4 odstotka, do leta 2050 pa bo starejši od 65 let že vsak tretji prebivalec.
-
Tik pred zaključkom redakcije poletne Vzajemnosti smo izvedeli, da je vlada potrdila novi zakon o dolgotrajni oskrbi, čeprav ga ekonomsko-socialni svet ni odobril.
Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca zakon predstavlja nov steber socialne države, »s katerim bo družba solidarno poskrbela za vsakogar, ki ne zmore sam«. Poleg tega, da širi nabor storitev in njihovo dostopnost, tudi spodbuja čim daljše bivanje starejših v domačem okolju.
V primerjavi s prejšnjimi predlogi je v tem zakonu urejeno financiranje storitev. Iz proračuna za dolgotrajno oskrbo bo namenjenih 190 milijonov evrov na leto, uvedena pa bo nova prispevna stopnja v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence, medtem ko bodo kmetje in samostojni podjetniki prispevali po dva odstotka.
