Kako živijo pri sosedih

V zadnjih mesecih so stavke in protesti, ki so se žal pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje v Franciji. Osrednji vzrok za proteste pa je pokojninska reforma, še zlasti spremembe, kot sta dvig upokojitvene starosti z 62 let na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno. Zato nas je zanimalo, kako živijo upokojenci v naših sosednjih državah.

Preden »skočimo« na obisk k upokojencem v Italijo, Avstrijo in na Madžarsko, pa vseeno za hip ostanimo v Franciji. Tamkajšnja vlada je pokojninsko reformo, eno glavnih predvolilnih obljub Emmanuela Macrona, uradno napovedala na začetku letošnjega leta. Njeno sprejetje naj bi bilo nujno, saj naj bi se v nasprotnem primeru francoski pokojninski sistem sesul. Spremembe, zlasti dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno, so na noge nemudoma spravile sindikate in številne druge. V zadnjih mesecih so stavke in protesti po vsej državi, ki so se pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje. Prav zaradi dogajanja, povezanega s spremembami pokojninske reforme in dobesedno grozečimi napovedmi o možnem sesutju pokojninskega sistema v Franciji, so razmišljanja o razmerah in stanju pokojninskega sistema postala vse glasnejša tudi pri slovenskih sosedah.

AKTUALNO

Nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, pestijo nas večanje števila obolelih, izgorelost neformalnih oskrbovalcev, pomanjkanje kadra ter premalo postelj v domovih za starejše in finančnih sredstev, je bilo slišati na mednarodni konferenci o demenci ASK 2023 v Mariboru. Združenje Spominčica Alzheimer Slovenija je na razpravo o celoviti obravnavi demence v lokalnih skupnostih povabilo domače in tuje referente različnih strok, svojce, oskrbovalce in obolele za demenco, ki so predstavili težave in predlagali rešitve vse bolj pereče problematike.

Aktualno

Stari ljudje so se skozi celotno zgodovino spopadali z negotovostjo, ki so jo povzročale nezaposlenost, bolezni, oviranost in starost. Proces grajenja sistema socialne varnosti v starosti je bil dolgotrajen in postopen, so poudarili na posvetu o univerzalnem pokojninskem sistemu kot nujni socialni inovaciji 20. stoletja, ki ga je pripravil Zavod OPRO.

Socialno varnost v starosti so si lahko zagotovili z lastnim premoženjem, delom, družinsko solidarnostjo ali miloščino. Zadnja je bila kot oblika državne pomoči organizirana s sistemom ubožnic, ki so jih kot del jožefinskih reform pri nas vpeljali v osemdesetih letih 18. stoletja. Namen ubožnic je bil regulirano in nadzorovano zbiranje ter razdeljevanje denarja za reševanje socialnih vprašanj pa tudi družbeni nadzor in sankcioniranje beračenja v javnosti. »Ubožnice lahko po eni strani vidimo kot družbeno priznanje, da mora država poskrbeti za socialno varnost ljudi, ki ne morejo preživeti od svojega dela in nimajo sredstev ali družinskih članov, na katere bi se lahko obrnili za pomoč. Po drugi strani pa so stari ljudje v ubožnicah dojeti kot neproduktivni in nepoboljšljivi, zato se jim je odmerjala kar grozljivo skromna oskrba,« je povedal direktor zavoda Otto Gerdina.

ANKETA

Sogovornike smo vprašali, kaj menijo o vlogi medijev v družbi.

 Katja Bašič, upokojena kriminalistka, Ljubljana: »Vsak dan spremljam različne medije, ker se mi zdi to pomembno in jih rada med seboj primerjam. Prek mobilnega telefona berem na internetu na primer 24ur in Siol.net, naročena pa sem na tiskano izdajo Dela. Zanimiva je primerjava med njihovim različnim poročanjem. Najbolj zaupam svoji presoji, saj čutim, da so komentarji dogodkov dostikrat usmerjeni glede na uredniško politiko, in to ni dobro. Rada si ustvarim svoje mnenje.«

Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču zaključili letošnji Dnevi medgeneracijskega sožitja, kjer so upokojenci iz vseh koncev Slovenije pokazali, kako zelo aktivni so še in kaj vse znajo in delajo, od petja, plesa, literarnega in likovnega ustvarjanja do obvladovanja različnih veščin ročnih del. Razstavljeni izdelki so prave umetnine. Pri svojem delu so zelo spretni, inovativni in tudi skrbni pri ohranjanju naše kulturne dediščine. Vse to nastaja ali se odvija v skoraj 500 društvih po Sloveniji.

Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začeli 3. Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije. Slovesnega odprtja se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob s široko ministrsko ekipo in kot je dejal, so tudi s tem želeli pokazati, da jim je mar za starejše. Napovedal je štiri ukrepe, vredne 100 milijonov evrov, ki bodo pomagale izboljšati gmotni položaj upokojencev, med drugim tudi upokojensko »božičnico«.

 Jutri se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začenjajo Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije. Dvodnevna prireditev je priložnost za promocijo pozitivne podobe staranja, odpravo predsodkov in stereotipov o starosti ter za krepitev sožitja med generacijami.

 Po slovesnem odprtju (ob 10. uri v Marmorni dvorani) bo priložnost za obisk stojnic, na katerih bodo rokodelci predstavljali svoje izdelke. V sredo se bodo predstavljale naslednje pokrajinske zveze: Celjska, Koroška, Pomurska ter Dolenjske in Bele krajine Spodnje Podravje in Južna Primorska. Ker svoje znanje radi delijo, se bodo obiskovalci lahko udeležili rokodelskih delavnic in se preizkusili v slikanju na steklo, kaligrafiji, izdelavi nakita, izdelkov iz ličja, cvetja iz papirja, rož iz jute, darilnih škatlic itd. 

Jutri, 18. maja, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal Festival duševnega zdravja. Organizira ga Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za ozaveščanje ljudi vseh starosti (mladostnikov, ljudi srednjih let, starejših) o pomenu ohranjanja in krepitve duševnega zdravja ter za destigmatizacijo duševnih stisk in motenj.

Odprtja se bo ob 10.30 udeležila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je častna pokroviteljica festivala. Sodelovalo bo veliko strokovnjakov in društev, ki bodo obiskovalcem predstavili različne programe in aktivnosti za izboljšanje duševnega zdravja, za pomoč tistim, ki bi jo potrebovali, ter za zmanjšanje stigme zaradi duševnih stisk. Obiskovalci bodo imeli možnost pogovorov z osebami z lastnimi izkušnjami okrevanja po duševni stiski. Lahko se bodo udeležili pogovorov in svetovanj ter delavnic, na katerih bodo pridobili nekatere praktične veščine, ki jim bodo pomagale pri ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja.

 S petkovo slovesno otvoritvijo se tudi uradno začenja najstarejši in najobsežnejši festival učenja pri nas Tedni vseživljenjskega učenja (TVU), ki poteka že 28. leto. S festivalom Andragoški center Slovenije v sodelovanju z območnimi in tematskimi koordinatorji opozarja na pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih ima vsakdo med nami kot posameznik, udeleženec na trgu dela ter član različnih skupnosti. Letošnji slogan se glasi: Učenje krepi in radosti.

Do 18. junija bo blizu 2.000 prirediteljev (ljudske univerze, šole, društva in druge ustanove) izpeljalo okrog 8.000 različnih brezplačnih dogodkov po vsej državi –v majhnih krajih in večjih mestih, izobraževalnih in kulturnih ustanovah, knjižnicah, knjigarnah, zdravstvenih domovih, trgovskih centrih in na drugih javnih mestih.