Na starem visokem električnem A-drogu v Gornjem Lenartu imajo svoje domovanje bele štorklje že dolgo vrsto let. Vsako leto vzredijo nekaj mladičev in tudi letos so štiri nadobudne štorkljice  prikljuvale na svet v velikem gnezdu, ki ga vsako leto dograjujejo s suhimi vejami, tako da je postalo zares gromozansko.

Starša sta jim z dneva v dan prinašala hrano z bližnjih njiv in travnikov, ki so povečini precej vlažni, tako da je veliko zelenih žab, miši in voluharjev, pa tudi veliko raznih žuželk. Kot vsako leto, je tudi letos nekaj večjih in manjših mladičev. Večji so tisti, ki so se izvalili najprej in takoj postanejo dominantni in dostikrat prestrežejo hrano, ki je bila mogoče namenjena mlajšemu mladiču. Tako se dostikrat zgodi, da najmanjši mladič ne pride do hrane in postaja vse bolj krhek in bolan in tudi ne raste tako, kot bi moral. Včasih se zgodi, da ga večji celo vržejo z gnezda in nekaj podobnega se je zgodilo letos, ko so sosedje onemoglega ubogega mladiča našli na tleh. Pri padcu z gnezda si je poškodoval desno krilo, zato ne more normalno leteti in lahko premaga le kratke razdalje.

 V Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana bodo obeležili Svetovni dan mačk s posebnim dogodkom. V soboto, 10. avgusta, namreč pripravljajo dan odprtih vrat po geslom Mačke niso igračke. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, naj bi na ta dan skupaj obeležili ljubezen do mačk, spodbujali odgovorno lastništvo in ozaveščali javnost o pomenu sterilizacij in kastracij.

Osebje zavetišča bo obiskovalcem predstavilo delo oskrbnika in odlov prostoživečih mačk, dobili bodo strokovne nasvete o oskrbi, ki jih bo posredovala strokovnjakinja za vedenje mačk Pšena Kovačič, otroci bodo lahko ustvarjali poslikave mačk na majicah, igrali igre spomina in barvali, pripravili bodo še srečelov s simpatičnimi nagradami. In kar je najpomembneje: na ta dan bodo možne posvojitve mačk brez naročanja na termin.

 Danes mineva 79 let od trenutka, ko je na japonsko mesto Hirošima odvrgle prvo atomsko bombo v zgodovini. Vendar pa ta dogodek ne opominja le na grozote vojne, ampak tudi na moč preživetja in miru, kar simbolizirajo drevesa, ki so preživela to katastrofo in danes rastejo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (UL).

Na pobudo profesorja Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi, ter profesorjev Radovana Stanislava Pejovnika in Alenke Malej je Botanični vrt  UL zaprosil za semena dvokrpega ginka in japonskega koprivovca.

 Še do 20. avgusta imate čas posneti fotografijo, ki prikazuje utrinke iz nočnega življenja živali in rastlin in jo poslani na fotografski natečaj, ki so ga pripravili  na Mestni občini Ljubljana.

Natečaj Narava v Ljubljani ponoči je razdeljen na dve kategoriji: živali in rastline, namenjen pa je ljubiteljem narave in fotografije. Vsak avtor lahko do 20. avgusta pošlje štiri fotografije, ki so nastale na območju Mestne občine Ljubljana v zadnjih petih letih in prikazujejo prostoživeče živali in rastline. Posnete so lahko s fotoaparatom ali telefonom. Strokovna žirija bo nagradila najboljšo fotografijo v živalski in v rastlinski kategoriji, izbrane fotografije bodo predstavljene na fotografski razstavi 3. oktobra 2024 v Mestni hiši.

Ob obisku Maribora se lahko povzpnete na zvonik mariborske stolne cerkve na Slomškovem trgu, v katerem je do leta 1933 delovala požarna opazovalnica, ki je skupaj z organizirano gasilsko službo branila mesto pred uničujočimi požari. Na vrhu stolpa je bilo urejeno malo stanovanje, kjer je prebival požarni opazovalec, ki je z zvonjenjem opozarjal meščane na nevarnost.

Obiskovalci se povzpnejo po dobro zavarovanih 162 stopnicah mimo zvonov do zunanje razgledne ploščadi z zvončkom želja, vmes pa si ogledajo še razstavo o delu požarnega opazovalca. Pravzaprav je bila zadnja požarna čuvajka Antonia Weiss.

 Raziskave kažejo, da hoja pomaga omiliti zvišanje krvnega sladkorja, ki se pojavi po zaužitem obroku, je objavila revija Sports Medicine. Omejitev povišanja krvnega sladkorja pa zmanjšuje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. V metaanalizi so raziskovalci analizirali sedem raziskav, ki so proučevale učinek sedenja, stanja in lahkotne hoje na metabolizem. Ugotovili so, da najbolj koristi hoja v roku ene ure do ure in pol po obroku in da ima blag pozitivni vpliv na krvni sladkor celo stanje po obroku (v primerjavi s sedenjem). Hoja po zaužitem obroku ne koristi le osebam s sladkorno boleznijo, temveč vsem, saj bomo kasneje manj hrepeneli po hrani, manjši bo občutek lakote, med drugimi koristmi pa so tudi redkejša vnetja in počasnejše staranje.

 Cobiss Ela se imenuje nacionalna platforma za izposojo elektronskih knjig, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. Omogoča brezplačno izposojo e-knjig članom vseh slovenskih splošnih knjižnic. Posameznik si lahko izposodi največ pet knjig za obdobje do 21 dni, bere jih lahko na največ dveh napravah hkrati. Na voljo je okoli 2000 naslovov različnih slovenskih založb, ponudba pa se bo še širila. E-knjige so na voljo v spletni aplikaciji Cobiss+, brati jih je mogoče na mobilnih napravah, osebnih računalnikih in bralnikih e-knjig. Za branje na računalniku priporočajo program Thorium Reader, za branje na mobilnih napravah aplikacijo Cantook by Aldiko.

 Na raziskovanje lepot Kamniško-Savinjskih Alp se lahko vse do 1. septembra vsak dan odpravite s t. i. prevozom skoči gor – skoči dol oziroma hop-on hop-off. Krožna pot omogoča obisk priljubljenih turističnih točk, od Kamniške Bistrice, Preddvora, Jezerskega do Logarske doline.  Brez skrbi glede parkiranja ali prometnih zastojev boste lahko raziskovali čudovite kraje, kot so Preddvor, Jezersko, Solčava, Logarska dolina, Luče in Kamnik pa tudi Komendo.

Postaje in vozni red kombija najdete na spletni strani Kamniško-Savinjskih Alp, za prevoz pa je treba sedež rezervirati vsaj en dan pred odhodom  do 16. ure na telefonski številki 040 890 105.

Občutek konca mladosti v Sloveniji nastopi pri 44. letu, za stare pa se imamo, ko dopolnimo 57 let, izhaja iz raziskave, ki so jo na današnji svetovni dan prebivalstva predstavili pri Mediani.

 V sodelovanju z svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN so ugotavljali, kako ljudje gledajo na staranje Raziskava je potekala v 39 državah sveta, v njej pa je sodelovalo 33.866 ljudi. Svetovno gledano povprečna starost, pri kateri menimo, da se ljudje začnejo počutiti stare, znaša 54 let, občutek mladosti pa se zaključi pri 42 letih, kar je dve leti prej, kot je veljalo v letu 2018. V Sloveniji je meja, ko se imamo za stare 57 let (za primerjavo: v Hrvaški je meja 58 let, v Srbiji pa 55 let.). Konec mladosti pa Slovenci povezujemo s 44. letom.

 Na Hrvaškem bodo do 30. septembra zdravstvene storitve brezplačne tudi v turističnih ambulantah tako za hrvaške državljane kot državljane drugih držav Evropske unije.

Okoli 30 turističnih ambulant na jadranski obali je s hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje (HZZO) sklenilo dogovor, po katerem bo turistom zdravstvene storitve krilo zdravstveno zavarovanje. Storitve v zasebnih turističnih ambulantah, ki nimajo pogodbe s HZZO, ostajajo plačljive.

Doslej so morali turisti storitve v turističnih ambulantah plačevati sami, medtem ko jih je v zdravstvenih domovih oziroma ambulantah primarne zdravstvene nege krilo zdravstveno zavarovanje na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje.