-
Tik pred zaključkom redakcije poletne Vzajemnosti smo izvedeli, da je vlada potrdila novi zakon o dolgotrajni oskrbi, čeprav ga ekonomsko-socialni svet ni odobril.
Po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca zakon predstavlja nov steber socialne države, »s katerim bo družba solidarno poskrbela za vsakogar, ki ne zmore sam«. Poleg tega, da širi nabor storitev in njihovo dostopnost, tudi spodbuja čim daljše bivanje starejših v domačem okolju.
V primerjavi s prejšnjimi predlogi je v tem zakonu urejeno financiranje storitev. Iz proračuna za dolgotrajno oskrbo bo namenjenih 190 milijonov evrov na leto, uvedena pa bo nova prispevna stopnja v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence, medtem ko bodo kmetje in samostojni podjetniki prispevali po dva odstotka.
-
Ne morete se premakniti v prihodnost, če ste priklenjeni na preteklost. Neznani avtor
Čedalje pogosteje razmišljam, kaj ljudi sploh žene v politiko. Že pred vstopom vanjo so namreč deležni vseh vrst napadov in diskreditacij, včasih tudi povsem lažnih. Premišljujem, kakšna izobrazba in starost sta sploh primerni, koliko mandatov bi bilo povsem dovolj in kako izbrati prave »mentorje« oziroma stranko, danes že tudi gibanje.
Kje se vse pravzaprav začne? V otroštvu slehernega od nas. Takrat dobimo vse, kar nas za vekomaj oblikuje.
Bomo postali »kognitivni super starci«?
Staranje prebivalstva je posledica kompleksnih družbenih procesov, ki jih ozko usmerjene demografske, gospodarske in davčne politike najpogosteje prezrejo. Kako se različne države spopadajo s pomanjkanjem delovne sile, staranjem prebivalstva, migracijami, spreminjanjem generacij in pokojninskih sistemov, smo izvedeli na posvetu z naslovom Starajoča se družba in pokojninski sistemi.
Civilizacijski dosežek staranja prebivalstva se je do zdaj definiral predvsem kot problem vzdržnosti javnih financ, rešitve pa se večinoma niso oddaljile od kozmetičnih in kratkotrajnih ukrepov, kot so pomikanje upokojitve v poznejšo starost, omejevanje prezgodnjih upokojitev in splošno nižanje pokojnin, je dejal dr. Otto Gerdina, direktor Zavoda Opro, ki je pripravil posvet. Poudaril je, da če bi resnično želeli doseči vzdržnost pokojninske blagajne, to je brez posegov v standard upokojencev, bi lahko razmislili o povrnitvi prispevka za pokojnino (ki ga plačujejo delodajalci) na 15 odstotkov, kot je to veljalo na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Po njegovem bi lahko okrepili tudi možnosti za pridobivanje sredstev, ki jih v pokojninski sklad primakne država.
Otroci iz Zlate pentljice nas učijo, kako živeti
Valerijo in Iva Čarmana smo v naši reviji že predstavili v luči njunega prizadevanja za to, da bi otrokom z rakom pomagala na njihovi življenjski poti, polni težkih preizkušenj. In te otroke tokrat postavljamo v ospredje. Njihove zgodbe so v navdih vsem nam, saj jim je boj z boleznijo veliko vzel, a tudi nekaj dragocenega dal. Drugačen pogled na življenje. Učijo nas, kako živeti.
Tini Zore iz Hrastnika so pri letu in pol odkrili tumor na mali medenici. Kot pravi, se prvih zdravljenj ne spomni. »Spominjam pa se stvari od šestega, sedmega leta naprej. Do takrat sem prejela več kot 50 anestezij, in tudi te so mi izbrisale del spomina na tisti čas. Imela sem dokaj normalno otroštvo, čeprav sem kar precej časa preživela v bolnišnici, ker se je tumor zakompliciral. Kemoterapija mi je požgala črevo in tako sem ostala praktično brez črevesja.
-
Za slovenske zmage
Izvolitev Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN je zagotovo uspeh naših prizadevanj za uveljavitev na mednarodnem prizorišču. Ob dvotretjinski podpori članic svetovne organizacije vendarle velja vprašati, kako je prišlo do tako prepričljive »zmage«. V bistvu je to velik uspeh slovenske diplomacije, ki je veliko večino držav prepričala, da je vredna njihovega zaupanja. Za mesto v varnostnem svetu je namreč poleg Slovenije kandidirala tudi Belorusija, ki je zelo očitna podpornica ruske agresije na Ukrajino. Slovenija pa je skupaj z veliko večino članic OZN jasno obsodila rusko kršitev ustanovne listine OZN.
-
Anketa
Sogovornike smo vprašali, kaj menijo o spolnosti v zrelih letih.
Milena Miklavčič, pisateljica in publicistka, Žiri: »Generacija starejših od 70, 80 let je še zadnja, ki je imela v mladosti spolne odnose v povprečju vsaj trikrat tedensko. Mnogi so prijetno navado obdržali do pozne starosti. Spolnost ima različne oblike, v tretjem življenjskem obdobju so pomembnejši občutki, ki nas prevevajo ob dotiku. Stoletnica mi je navdušeno pripovedovala o svojem obiskovalcu, s katerim se veliko pogovarjata, sem in tja pa jo stisne k sebi in poboža po licu. Kaj lepšega!«
Raji za upokojence so, vendar …
Slovenci radi potujemo. Za kak teden, dva ali tri poleti proti soncu, morju, pozimi na smučišča … Nato se vrnemo v zavetje domačega doma. Da bi se preselili na drug konec sveta, nam niti na kraj pameti ne pade.
V pogovorih z upokojenci o tem, ali bi se bili pripravljeni odseliti iz domačega kraja, na primer v Španijo, Hrvaško, morda v kak kraj na obali v Italiji …, in tam preživeti svoja upokojenska leta, bi tiste, ki bi bili pripravljeni storiti tak korak, lahko prešteli na prste ene roke, pa še v tem primeru bi bilo prstov zagotovo za polovico preveč. Pa še tisti, ki so nekako pogojno pritrdili zamisli, bi to storili pogojno, saj so pospremili odgovor z »no, morda …«
-
Visoka nadomestila na hrvaških bankomatih
Na srečanju bralcev Vzajemnosti na Braču so nekateri udeleženci ugotovili, da morajo pri dvigu denarja na bankomatu plačati zelo visoka nadomestila. Tudi več kot pet evrov bi morali še dodatno plačati, in to ne glede na višino dvignjenega zneska, kar je sprožilo nemalo ogorčenja.
Odkar tudi na Hrvaškem uporabljajo evro, na bankomatih ne zaračunavajo provizije za valutno menjavo, provizijo pa zahteva banka, ki je lastnica bankomata. Najvišjo provizijo imata banki, ki imata najbolj razvejano mrežo bankomatov na Hrvaškem: Zagrebačka banka tujim uporabnikom bankomatov zaračunava nadomestilo v višini 5,31 evra za posamezni dvig, Hrvatska poštanska banka pa pet evrov. Čez štiri evre provizije boste plačali tudi pri dvigu denarja na bankomatih Privredne banke Zagreb in banke OTP, medtem ko v Erste Bank za dvig gotovine na njihovih bankomatih s karticami drugih bank ne zaračunavajo nadomestila. Bankomatom ATM, ki jih upravlja skupina Euronet, se je bolje izogniti, to velja tudi za dvige denarja v Sloveniji, saj imajo še višje provizije.
Paliativna oskrba v zaključnem delu življenja
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Pri dolgotrajni oskrbi pride čas, ko storitve vsakdanjih opravil in zdravljenje izgubljajo pomen. Če človekove moči in zdravje ugašajo postopoma, sta v obdobju zaključevanja življenja najpomembnejši dve vrsti pomoči: paliativna zdravstvena oskrba in spremljanje umirajočega. Obe se zadnja leta v Evropi naglo razvijata. Človeku zagotavljata največjo možno kakovost življenja do konca, v skupnosti pa krepita solidarnost in čut za človeško dostojanstvo. Ustavimo se pri paliativni oskrbi.
Poletje v kinodvorani na prostem
Prebivalci in obiskovalci Ljubljane velik del poletja preživijo v kinodvoranah na prostem. Pridružite se jim!
Osmega julija se zaključuje Kinodvorišče, letni kino v atriju Slovenskih železnic. Kmalu pa se bo začel Film pod zvezdami, tradicionalni letni kino na dvorišču Ljubljanskega gradu. Med 13. julijem in 5. avgustom bodo 24 zaporednih večerov na ogled filmi, ki jih izberejo v Kinodvoru med premierami in odmevnimi predstavami pretekle kinematografske sezone. Prva bosta na sporedu domača filma in sicer Jezdeca Dominika Menceja, ki prinaša nostalgično posvetilo devetdesetim letom ter filmu Goli v sedlu, pospremil pa ga bo najuspešnejši slovenski kratki film vseh časov: Babičino seksualno življenje Urške Djukić, ki je dobil nagrado Evropske filmske akademije ter celo cezarja za najboljši kratki film.
