Mojstrica nabiranja filmskih zgodb
NAŠ POGOVOR
Nadja Velušček je bila profesorica slovenščine in italijanščine na srednjih šolah v Novi Gorici in (stari) Gorici. Že od otroštva jo je zaznamovala meja, ki je postala tudi osrednja tema njenih dokumentarnih filmov, za katere je prejela več uglednih nagrad. Ustvarja jih skupaj s hčerko Anjo Medved, ki je diplomirala iz režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Je ženska z izostrenim posluhom za dogajanja v današnjem svetu. Ni ji vseeno, kaj se dogaja in kakšen svet bomo zapustili potomcem.
-
Aktualno
Občasno delo upokojencev
Bralec Bojan se je obrnil na naše uredništvo z vprašanjem, kje bi lahko še dodatno zaslužil. Upokojen je tretje leto, dokaj zdrav, doma mu je dolgčas, tudi kakšen dodaten evro bi mu prišel prav, saj pokojnina ni ravno visoka. Skrbi pa ga, da bi dodaten zaslužek vplival na pokojnino.
Pomoč upokojencev zadnje čase pogosto iščejo v gostinskih in turističnih podjetjih, klicnih centrih, vse bolj iskana je njihova pomoč pri prodaji, družabništvu ali oskrbi starejših.
-
Za slovenske zmage
Vodenje države je pravzaprav zelo zahtevno početje. Sploh če so potrebe velike, možnosti pa omejene. Prva ovira, ki jo moramo upoštevati, so finance. Osnovno pravilo bi moralo biti, da država ne potroši več, kot ji uspe zbrati v proračunu. Ta se praviloma napolni z davki in prispevki, ki jih plačujemo vsi – tako posamezniki kot podjetja. Če ni prilivov, ni denarja za vse tiste dejavnosti, ki jih vsi potrebujemo, na primer za šolstvo, zdravstvo, kulturo, gradnjo infrastrukture … Tudi pokojnine se izplačujejo iz prispevkov, ki jih od svojih plač odvajajo zaposleni. Potem so tu še otroški dodatki, socialne pomoči … Prejemnikov sredstev iz državne blagajne je veliko in vsi po vrsti si želijo, da bi dobili več. Vendar je proračun omejen in sredstva je treba razporediti v okviru možnega. Pogosto si vlade pomagajo tudi z najemom kreditov in prodajo državnih obveznic. Toda to je drago in s takim početjem so omejene možnosti za vzdržnost javnih financ.
-
Razširjeno primerjanje cen hrane
Kmetijsko ministrstvo je nadgradilo projekt spremljanja cen prehranskih izdelkov s spletnim popisom. Portal www.primerjaj-cene.si potrošnikom omogoča primerjavo med več kot 17.000 različnimi živilskimi izdelki, razvrščeni so v 19 kategorij in ne vključujejo alkoholnih pijač in pripravljenih jedi. Tako lahko potrošniki vsak dan sproti spremljamo in primerjamo cene živilskih in kmetijskih izdelkov v štirih izbranih spletnih trgovinah: Tuš, Spar, Mercator in Jager. Vsakih 14 dni pa bodo objavljeni rezultati fizičnih popisov pri šestih največjih trgovcih (Eurospin, Lidl, Hofer, Mercator, Spar in Tuš), ki sicer potekajo že od lanskega septembra. Izdelke lahko primerjamo glede na ceno, blagovno znamko, znake kakovosti ter druge oznake. Za lažje iskanje so že pripravljene štiri kategorije, in sicer košarica 15 osnovnih živil, nabor sadja in zelenjave, na novo sta dodana nabor tradicionalnih in nabor vegetarijanskih živil.
-
Obisk Zagreba z revijo Vzajemnost
V januarski številki Vzajemnosti sem zasledila vabilo za enodnevni obisk Zagreba in se brez oklevanja tudi prijavila, saj sem si že dolgo želela ogledati hrvaško prestolnico, ki ni tako zelo oddaljena, pa žal nimamo nobene povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Ogled je bil na dokaj hladno soboto, 11. februarja. Začetna postaja je bila na Dolgem mostu v Ljubljani, potniki pa smo lahko vstopali še v Ivančni Gorici, Trebnjem in Novem mestu. Z nami je bila vodnica Katja Orehek Hati, v Zagrebu pa se nam je na glavni železniški postaji pridružila...
-
Aktualno
Na socialne delavce se najpogosteje obrnemo, ko se znajdemo v socialni ali finančni stiski, ko imamo težave zaradi zrahljanih partnerskih in družinskih odnosov. Z njimi se srečamo na centrih za socialno delo, šolah, v bolnišnicah, domovih starejših občanov, varstveno-delovnih centrih, pri storitvah pomoči na domu in še marsikje, kjer poskušajo zagotoviti ustrezno pomoč.
S katerimi težavami pa se srečujejo zaposleni v socialnem varstvu, smo se pogovarjali z Bredo Božnik, predsednico Socialne zbornice Slovenije, strokovnega združenja na področju socialnega varstva, ki po njenih besedah deluje kot branik socialne stroke, strokovnih vsebin in posledično tudi uporabnikov.
Kaj prinaša nov zakon o varstvu potrošnikov?
Aktualno
Šestindvajsetega januarja 2023 smo začeli uporabljati nov zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki med drugim prinaša spremembe na področju garancije, stvarne napake, prepoveduje dvojno kakovost blaga ter prinaša več transparentnosti za potrošnike pri nakupih na spletih tržnicah ter označevanju popustov, več pozornosti je posvečene digitalnim vsebinam.
Doslej je lahko potrošnik pri uveljavljanju stvarne napake prosto izbiral med tem, ali bo zahteval popravilo, menjavo izdelka, znižanje cene ali vračilo celotne kupnine. Po novem pa lahko od prodajalca najprej zahteva popravilo ali zamenjavo blaga, šele nato povračilo kupnine, če prodajalec tega ne bo izpolnil. Če se stvarna napaka (odslej se sicer uporablja izraz uveljavljanje neskladnosti) pokaže v manj kot 30 dneh po dobavi izdelka, ima potrošnik pravico do zavrnitve izdelka, lahko zahteva vračilo kupnine, ne da bi moral predhodno zahtevati popravilo blaga ali njegovo zamenjavo. Čas uveljavljanja stvarne napake oziroma neskladnosti blaga se s šestih mesecev podaljša na eno leto.
-
Darilo je lahko gumb ali kamela, a oboje je precej težko darovati. Anonimni vir
Iz otroštva se spominjam enega samega res izjemnega darila. To je bila italijanska bambola, ki sem jo dobila za osmi rojstni dan in me je čakala na stolu tik pred vrati moje sobice. Bila je prelepa, in če si jo nagnil, je spregovorila: »Mama, mama.« Občudovala jo je cela ulica prijateljic. Sicer so bila darila predvsem knjige pravljic in sladkarije, ki jih sicer ni bilo toliko, kolikor jih je danes, in smo jih bili zato izjemno veseli.
Validacija je najboljša metoda za pogovor z vsakim
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
V slovenski in drugih družbah, kjer smo deležni dolgega življenja, imamo veliko obolelih za demenco – v Sloveniji nad 30.000. V visoki starosti je demenca zelo pogosta. V naslednjih letih se bo število ljudi, starih nad 85 let, povečevalo, s tem pa tudi število obolelih za to možgansko boleznijo. Vso zgodovino so družbe ob težavah naredile ustvarjalni razvojni korak ali pa nazadovale. Množična demenca je huda težava, slovenski in vsej evropski kulturi pa daje tudi razvojne možnosti. Eno od njih bomo pogledali v tem članku.
Temna stran pridelave zelenjave v rastlinjakih
Aktualno
Pridelava zelenjave v rastlinjakih je za evropski trg še posebno pomembna v zimskih mesecih. Največ je pridelajo v Španiji (dobre štiri milijone ton letno), ki jo zato imenujejo tudi »zimski vrt Evrope«. Rastlinjaki so razširjeni predvsem na skrajnem jugu, kjer je podnebje najtoplejše, saj se zimske nočne temperature redko spustijo pod deset stopinj Celzija, imajo pa tudi več kot tristo sončnih dni letno.
Gojenje zelenjave v rastlinjakih, grajenih pretežno iz plastičnih materialov, se je začelo v sedemdesetih letih preteklega stoletja v okolici pristaniškega mesta Almeria. Uporaba poceni polietilenske folije, napete na sprva improviziranih nosilcih, je omogočila ohranjanje temperature in vlage tudi v hladnejših nočeh. Pridelki so rasli hitreje, prav tako so bili bolj zavarovani pred škodljivci, neposredno sončno pripeko, vetrom in občasnimi nalivi. Donos na hektar se je povečal tudi za trikrat v primerjavi s klasično pridelavo na prostem.
