-
Festival idrijske čipke
Letošnji 41. festival idrijske čipke bo od 16. do 18. junija potekal pod sloganom ®EVOLucija. V ospredje bodo namreč postavili (r)evolucijo idrijske čipke oziroma njen razvoj s poudarkom na ženskah, ki so čipko ponesle v svet in skrbijo za to, da je še vedno pomemben del identitete Idrije, bisera Unescove dediščine. Poleg 20. obletnice delovanja Društva klekljaric idrijske čipke bodo na festivalu izpostavili sodelovanje Čipkarske šole Idrija z Inštitutom za svilogojstvo in svilarstvo Rebeka Lucijana Berčič. V Idrijo bodo celo pripeljali sviloprejke in prikazali celoten proces razvoja od kokona do svile in od ideje do čipke. Poleg klekljanih umetnij bodo obiskovalci lahko uživali še v glasbenih nastopih in kulinaričnih dobrotah.
-
MOJ POGLED
Človek, ki se v mislih stalno vrača v težko preteklost, izgublja sedanjost in celo lepšo prihodnost. Nussdorfer
Spomin seže nekaj desetletij nazaj, ko nas je tedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar povabila na izobraževanje na Bledu, v njegovem sklopu pa smo nekaj ur poslušali tudi predavanje o poslovnem bontonu in učenju samozavestnega javnega nastopanja. Predavateljica Ana Nuša Knežević, zdaj žal že pokojna, je na začetku izrazila željo, da izbrani posamezniki (določila jih je kar sama) naštejejo tri lepe misli, s katerimi so ali bi začeli svoj dan. Nanašale naj bi se na srečne stvari, ki so se jim zgodile. Izbirala je osebe, ki se jim je že na daleč videlo, da jih je strah nastopanja. Nekaterim je šlo precej težko, z vsako naslednjo vajo je šlo laže.
Potrebno je zadovoljiti še druge potrebe, poleg osnovnih
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Poleg osnovnih in podpornih vsakdanjih opravil, ki so zagotovljena v sodobnih zakonih o dolgotrajni oskrbi, so po letu 2000 pri raziskovanju kakovostnega staranja čedalje bolj osredotočeni na višje dejavnosti. Te se od človeka do človeka zelo razlikujejo, vsakemu pa njegove višje vsakdanje dejavnosti veliko pomenijo, zato jih je treba upoštevati tudi pri dolgotrajni oskrbi.
Pri raziskovanju človekovih zmožnosti in družbenih virov za čim kakovostnejše življenje ob starostnem pešanju je čedalje jasnejše, kako so pomembne razvojno najvišje človekove potrebe in zmožnosti: da je človek informiran, da komunicira tako osebno kot s pomočjo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, da do konca življenja uporablja svoje možganske sposobnosti, se sebi primerno izobražuje, da drugi prepoznajo in upoštevajo njegova osebna hotenja, da lahko dela tisto, kar mu veliko pomeni, da posluša glasbo, ki jo je imel rad, in je deležen drugih njemu dragih umetnosti, da se versko poglablja, če to hoče … Raziskovanje teh in podobnih višjih vsakdanjih dejavnosti se ne nanaša samo na oskrbo, ampak na celotno staranje po upokojitvi. Po vzoru klasičnega razlikovanja Maslowa med osnovnimi in višjimi človeškimi potrebami so jih poimenovali višje vsakdanje dejavnosti (angl. Advanced Activities of Daily Living).
Upokojensko pivo ter 13. in 14. pokojnina
Kako živijo pri sosedih
V zadnjih mesecih so stavke in protesti, ki so se žal pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje v Franciji. Osrednji vzrok za proteste pa je pokojninska reforma, še zlasti spremembe, kot sta dvig upokojitvene starosti z 62 let na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno. Zato nas je zanimalo, kako živijo upokojenci v naših sosednjih državah.
Preden »skočimo« na obisk k upokojencem v Italijo, Avstrijo in na Madžarsko, pa vseeno za hip ostanimo v Franciji. Tamkajšnja vlada je pokojninsko reformo, eno glavnih predvolilnih obljub Emmanuela Macrona, uradno napovedala na začetku letošnjega leta. Njeno sprejetje naj bi bilo nujno, saj naj bi se v nasprotnem primeru francoski pokojninski sistem sesul. Spremembe, zlasti dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let in daljše obdobje vplačevanja v pokojninsko blagajno, so na noge nemudoma spravile sindikate in številne druge. V zadnjih mesecih so stavke in protesti po vsej državi, ki so se pogosto sprevrgli v nasilje, večkrat ohromili javno življenje. Prav zaradi dogajanja, povezanega s spremembami pokojninske reforme in dobesedno grozečimi napovedmi o možnem sesutju pokojninskega sistema v Franciji, so razmišljanja o razmerah in stanju pokojninskega sistema postala vse glasnejša tudi pri slovenskih sosedah.
Pomoč naj koristi tako obolelim kot svojcem
AKTUALNO
Nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, pestijo nas večanje števila obolelih, izgorelost neformalnih oskrbovalcev, pomanjkanje kadra ter premalo postelj v domovih za starejše in finančnih sredstev, je bilo slišati na mednarodni konferenci o demenci ASK 2023 v Mariboru. Združenje Spominčica Alzheimer Slovenija je na razpravo o celoviti obravnavi demence v lokalnih skupnostih povabilo domače in tuje referente različnih strok, svojce, oskrbovalce in obolele za demenco, ki so predstavili težave in predlagali rešitve vse bolj pereče problematike.
-
Aktualno
Stari ljudje so se skozi celotno zgodovino spopadali z negotovostjo, ki so jo povzročale nezaposlenost, bolezni, oviranost in starost. Proces grajenja sistema socialne varnosti v starosti je bil dolgotrajen in postopen, so poudarili na posvetu o univerzalnem pokojninskem sistemu kot nujni socialni inovaciji 20. stoletja, ki ga je pripravil Zavod OPRO.
Socialno varnost v starosti so si lahko zagotovili z lastnim premoženjem, delom, družinsko solidarnostjo ali miloščino. Zadnja je bila kot oblika državne pomoči organizirana s sistemom ubožnic, ki so jih kot del jožefinskih reform pri nas vpeljali v osemdesetih letih 18. stoletja. Namen ubožnic je bil regulirano in nadzorovano zbiranje ter razdeljevanje denarja za reševanje socialnih vprašanj pa tudi družbeni nadzor in sankcioniranje beračenja v javnosti. »Ubožnice lahko po eni strani vidimo kot družbeno priznanje, da mora država poskrbeti za socialno varnost ljudi, ki ne morejo preživeti od svojega dela in nimajo sredstev ali družinskih članov, na katere bi se lahko obrnili za pomoč. Po drugi strani pa so stari ljudje v ubožnicah dojeti kot neproduktivni in nepoboljšljivi, zato se jim je odmerjala kar grozljivo skromna oskrba,« je povedal direktor zavoda Otto Gerdina.
-
ANKETA
Sogovornike smo vprašali, kaj menijo o vlogi medijev v družbi.
Katja Bašič, upokojena kriminalistka, Ljubljana: »Vsak dan spremljam različne medije, ker se mi zdi to pomembno in jih rada med seboj primerjam. Prek mobilnega telefona berem na internetu na primer 24ur in Siol.net, naročena pa sem na tiskano izdajo Dela. Zanimiva je primerjava med njihovim različnim poročanjem. Najbolj zaupam svoji presoji, saj čutim, da so komentarji dogodkov dostikrat usmerjeni glede na uredniško politiko, in to ni dobro. Rada si ustvarim svoje mnenje.«
Pokazali so bogastvo ustvarjanja po društvih
Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču zaključili letošnji Dnevi medgeneracijskega sožitja, kjer so upokojenci iz vseh koncev Slovenije pokazali, kako zelo aktivni so še in kaj vse znajo in delajo, od petja, plesa, literarnega in likovnega ustvarjanja do obvladovanja različnih veščin ročnih del. Razstavljeni izdelki so prave umetnine. Pri svojem delu so zelo spretni, inovativni in tudi skrbni pri ohranjanju naše kulturne dediščine. Vse to nastaja ali se odvija v skoraj 500 društvih po Sloveniji.
Štirje ukrepi za izboljšanje položaja upokojencev
Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začeli 3. Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije. Slovesnega odprtja se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob s široko ministrsko ekipo in kot je dejal, so tudi s tem želeli pokazati, da jim je mar za starejše. Napovedal je štiri ukrepe, vredne 100 milijonov evrov, ki bodo pomagale izboljšati gmotni položaj upokojencev, med drugim tudi upokojensko »božičnico«.
Pridite pogledati, kaj znajo in počnejo upokojenci
Jutri se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začenjajo Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije. Dvodnevna prireditev je priložnost za promocijo pozitivne podobe staranja, odpravo predsodkov in stereotipov o starosti ter za krepitev sožitja med generacijami.
Po slovesnem odprtju (ob 10. uri v Marmorni dvorani) bo priložnost za obisk stojnic, na katerih bodo rokodelci predstavljali svoje izdelke. V sredo se bodo predstavljale naslednje pokrajinske zveze: Celjska, Koroška, Pomurska ter Dolenjske in Bele krajine Spodnje Podravje in Južna Primorska. Ker svoje znanje radi delijo, se bodo obiskovalci lahko udeležili rokodelskih delavnic in se preizkusili v slikanju na steklo, kaligrafiji, izdelavi nakita, izdelkov iz ličja, cvetja iz papirja, rož iz jute, darilnih škatlic itd.
