Javni zavod krajinski park Kolpa s partnerji te dni organizira več zanimivih dogodkov. Vabijo, da se jim pridružite, saj bo poučno in zabavno.

V petek, 7. aprila, pripravljajo  dejavnosti ob mednarodnem dnevu bobra. Pred leti se je ponovno naravno naselil na nekaterih slovenskih vodotokih, tudi na Kolpi. Ob njegovem vračanju v naše okolje se gotovo porajajo številna vprašanja in mogoče dvomi, na katera bodo skušali odgovoriti slovenski in hrvaški strokovnjaki s tega področja, in predali nasvete za uspešnejše sobivanje.

ANKETA

Sogovornike smo vprašali, kaj menijo o vseživljenjskem izobraževanju.

Anita Ogulin, humanitarka in predsednica ZPM Ljubljana Moste Polje: »Današnji čas tudi od naše generacije zahteva nenehne spremembe. Narekuje jih nepredstavljivo hiter tehnološki razvoj, vseživljenjsko izpopolnjevanje ali izobraževanje potrebujemo že za sam obstoj. Če se omejim le na digitalizacijo – brez vsaj osnovnega obvladovanja digitalnih povezav skorajda ni dostopa do javnih institucij. Hkrati nam to znanje omogoča povezovanje v socialnih omrežjih v času, ko fizičnih povezav ne zmoremo uresničevati.«

Aktualno

Društvo Svetloba združuje bolnike z redkimi genskimi boleznimi, ki prizadenejo mrežnico ali vidni živec. V Sloveniji je okoli tisoč bolnikov s tako gensko okvaro, vsak pa ima svojo zgodbo, s katerimi opozarjajo na specifike bolezni, ki za zdaj še niso ozdravljive in vodijo v slepoto. Ta lahko nastaja postopno ali naenkrat. 

Deklica Mila, o kateri so letos posneli dokumentarni film, pa se je že rodila slepa. Ima Leberjevo kongenitalno amavrozo, s katero se je v Sloveniji rodilo približno 15 otrok. Kljub bolezni Mila uspešno nastopa in tekmuje s kljunasto flavto, poje v zboru, kleklja, smuča, se uči francoščino. Z ljubečo podporo družine zelo kakovostno živi običajno življenje, polno veselja, in z optimizmom zre v prihodnost. Skupaj z družino so navdih za vse. O njej in delu društva nam navdušeno pripoveduje Mihela Gorše.

Kako živijo pri sosedih

Uradni rezultati zadnjega popisa prebivalstva na Hrvaškem so bili dokaj presenetljivi. Najprej zaradi dejstva, da ima država uradno kar za skoraj deset odstotkov manj ljudi kot pred desetimi leti (letos jih šteje le 3.871.833, kar je za 413.056 manj od prejšnjega popisa), pa tudi zaradi dejstva, da je Hrvaška hitro starajoča se družba. Že skoraj polovica prebivalcev, natančneje 44 odstotkov, je namreč starejša od 50 let. Demografi napovedujejo, da bo slika v manj kot desetih letih še slabša, saj bosta statistično na 3,4 starejšega prebivalca »prišla« le dva mlada. Poleg vsega so vse glasnejša opozorila, da je vzdržnost pokojninskega sistema na prelomni točki.

Aktualno

»Življenje prinese trenutek, ko potrebuješ pomoč drugih. To se je zgodilo tudi meni in nikoli ne bom pozabila, kako je vrata mojega doma prvič prestopila socialna oskrbovalka. Prejemnica pomoči na domu sem že osem let in prav vsem oskrbovalkam, ki so me v tem času obiskovale, sem hvaležna za njihovo požrtvovalno delo in za trenutke sreče v njihovi družbi. So tudi moja vez z zunanjim svetom, saj le redko zapustim dom, ki je na prelepem, a odročnem in predvsem pozimi težko dostopnem kraju,« pohvali delo socialnih oskrbovalk oseminosemdesetletna Katica Pešak iz občine Vojnik.

 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s strokovnjaki avstrijskega nosilca pokojninskega zavarovanja (PVA) organizira informativni dan.  Potekal bo v torek, 18. aprila, v prostorih Območne enote Maribor, na Zagrebški cesti 84, od 9. do 13. ure.

Svetovanje je namenjeno zavarovancem, ki so ali so bili zaposleni v Avstriji, in želijo izvedeti, kdaj bodo lahko uveljavili pokojnino in kakšna bo njena višina ter tudi upravičencem do avstrijske pokojnine, ki želijo dodatna pojasnila glede svojih pravic.

 Iz doma starejših občanov Atzgersdorf se od leta 2020 širi vonj po hmelju in sladu. Projekt so začeli z namenom izboljšanja motoričnih in kognitivnih sposobnosti upokojencev ter spodbujanja občutka skupnosti in povezanost med prebivalci, razvil pa se je v zabavno dejavnost, ki prebivalcem doma omogoča kakovostno preživljanje prostega časa. Stanovalci so vključeni v celoten proces izdelave končnega izdelka. Skupaj s pivovarjem meljejo in pasirajo slad, skrbijo za ustrezno temperaturo ter fermentirajo pivo. Sami poskrbijo tudi za etiketiranje steklenic. Lager so poimenovali »Oma« (babica) in »Opa« (dedek), svetlo pivo pa »Hellmut« in »Hellga«.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je včeraj gostila srečanje na temo aktualnih izzivih na področju skrbi za starejše. Udeležili so se ga minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković, direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo mag. Barbara Kobal Tomc in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik.