Kraju dajejo pečat lega ob Bohinjskem jezeru ter most in cerkev
ODSTRTE PODOBE – RIBČEV LAZ
Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v Triglavskem narodnem parku in je po številu prebivalcev (289) peti največji kraj v bohinjski občini. Razprostira se ob jugovzhodnem bregu Bohinjskega jezera in njegovem iztoku Jezernica, ki se po slabih sto metrih združi s potokom Mostnica in tvori reko Savo Bohinjko. Središče glavnega turističnega kraja ob jezeru je postavljeno na morenskem drobirju in vršaju potoka Suha, katerega povirje je na severnem pobočju Rodice v Spodnjih Bohinjskih gorah. »Ribčevemu Lazu dajejo poseben pečat lega ob Bohinjskem jezeru, most čez Jezernico in cerkev sv. Janeza Krstnika, ki so se znašli tudi na mnogih razglednicah. Vse tri znamenitosti so hkrati postale simbol in najbolj prepoznavna podoba Bohinja,« je poudaril 71-letni upokojeni gostilničar Boris Rožič iz istoimenskega penziona v Ribčevem Lazu 42.
Zgledno urejena kraška vas je prvič omenjena leta 1340
ODSTRTE PODOBE – KAČIČE - PARED
Razloženo naselje z gručastim jedrom ter zaselkoma Paredom in Ledenico leži na jugovzhodnem robu Krasa ob starodavni kranjski trgovski in vojaški cesti, po kateri so do zgraditve ceste Divača–Rodik–Kozina leta 1865 prevažali tovore proti obalnim mestom in naprej v Istro. »Vas je prvič omenjena z imenom Caczicz leta 1340 v listini grofa Alberta Goriškega. V bližini se razprostirata Babna gora in Tretji vrh, ki ju pokriva mešani gozd. Na jugu se razteza Gabrova stran, kjer je bilo nekoč staro gradišče, na vzhodu pa hrib Turn, na katerem naj bi po izročilu v srednjem veku stal grad. Tukajšnje podnebje oblikujejo bližina morja, visoka nadmorska lega in močan vpliv burje v zimskem času,« je 81-letna upokojena diplomirana socialna delavka Klelija Potokar začela opisovati svoj rojstni kraj, ki mu je med letoma 2005 in 2022 posvetila tri domoznanske publikacije.
Zakaj Bloški planoti rečejo tudi slovenski Tibet
ODSTRTE PODOBE – VELIKE BLOKE
Obcestna gručasta vas leži v osrednjem delu Bloške planote pod hribom Liscem (872 m) na križišču cest proti Novi vasi, Cerknici, Cajnarjam in Velikim Laščam. Naselje sestavljata staro jedro okrog podružnične cerkve Marijinega vnebovzetja in vaškega vodnjaka (štirne) ter območje ob nekdanjih vojaških objektih. »Oficirske bloke, imenovane vile, vidimo v ozadju zgornje leve slike na razglednici, izdani med svetovnima vojnama. Pred njimi sta Lenčkova trgovina in gostilna, ki sta nehali delovati po drugi svetovni vojni. Zgornji desni motiv prikazuje vaško središče s kapelico in štirno, videti pa je tudi gasilski dom in baročni cerkveni zvonik. Poleg smučanja in jadralnega letalstva je bila Bloška planota nekoč znana tudi po dobrih živinskih mešetarjih,« nam je pojasnil 65-letni upokojeni učitelj zgodovine Milan Škrabec.
V prikupni pohorski vasi že 270 let proizvajajo bučno olje
ODSTRTE PODOBE – FRAM
Gručasto središčno naselje leži na jugovzhodnem vznožju Pohorja, v izteku doline Framskega potoka. Po okoliškem pretežno vinorodnem gričevju ga obdajajo razloženi zaselki Krčovine, Belina, Črešnjovec, Varta in Širboke. Na prisojnih pobočjih so vinogradi, proti vzhodu pa se ob novejšem delu naselja razprostirajo travniki in njive. »V času nastanka objavljenih razglednic ob koncu 19. stoletja in v obdobju med svetovnima vojnama se je Fram ponašal z živahno gospodarsko dejavnostjo. Poleg vinogradništva, poljedelstva in živinoreje so bili v vasi dobro razviti tudi žagarstvo, mlinarstvo, oljarstvo, kovaštvo in lesna trgovina,« je najprej poudaril Framčan, 68-letni upokojeni novinar Srečko Trglec.
V obsavski vasi se je v 120 letih število prebivalcev krepko povečalo
ODSTRTE PODOBE – DOLSKO
Razpotegnjena gručasta središčna vas na skrajnem vzhodnem delu Ljubljanskega polja je od leta 1994 eno od devetnajstih naselij v občini Dol pri Ljubljani. Leži južno od ceste Šentjakob ob Savi–Litija, nad ježo dva do tri metre visoke savske terase. Vzhodno od Dolskega reka Sava zapusti ravnino in vstopi v ozko dolino skozi Posavsko hribovje. Pred 120 leti, ko je bila objavljena dvoslikovna krajevna razglednica odposlana v Krško, je v Dolskem živelo 263 prebivalcev, lani pa jih je bilo 658. »V zadnjih desetletjih so se kmetijske površine zmanjševale, obenem pa se je povečalo število novogradenj. Vendar se njihovi lastniki, večinoma zaposleni v Ljubljani, radi vključujejo v družabno in kulturno življenje kraja,« ugotavlja 72-letni upokojeni kmet Tone Čič z domačije Pr' Krač.
V gručasti vasi pod Blegošem se je rodil podobar Luka Čeferin
ODSTRTE PODOBE – LESKOVICA
Razpotegnjena gručasta vas na zahodu Škofjeloškega hribovja leži približno osemsto metrov nad morjem na položni prisojni polici pod strmimi jugozahodnimi pobočji Blegoša (1562 m). Naselje s treh strani obdajajo Kovk (1203 m) na severu, Čelo (914 m) na vzhodu in Studor (752 m) na jugu. Kraj, katerega ime izvira iz besede leska, je v najstarejšem ohranjenem urbarju loškega gospostva prvič omenjen leta 1291. Leskovica je eno od triinsedemdesetih naselij v občini Gorenja vas - Poljane. »Na vzhodnem koncu jedra vasi stoji barokizirana župnijska cerkev sv. Urha iz 16. stoletja, pod vasjo pa so njive in travniki,« je začela pripoved o Leskovici upokojena prodajalka, ljubiteljska proučevalka lokalne zgodovine in rodoslovka Marica Čeferin.
Hitrejši razvoj kraja se je začel po drugi svetovni vojni
ODSTRTE PODOBE – NAZARJE
Gospodarsko, prometno, kulturno, upravno in zaposlitveno središče Zgornje Savinjske doline leži ob sotočju rek Savinje in Drete. Pred drugo svetovno vojno je bilo tu poleg večje žage in zabojarne le nekaj hiš, hitrejši razvoj pa se je začel po drugi svetovni vojni, ko so ob predelavi lesa (GLIN) odprli še druge industrijske obrate (Elkroj, MGA). S tem pa se je naglo povečevalo tudi število prebivalcev in leta 1994 so bili ustvarjeni pogoji za ustanovitev samostojne občine, v kateri v petnajstih naseljih zdaj živi okrog 2700 ljudi (od tega v Nazarjah 890). »Tak razplet je bil dokaj samoumeven, saj so bile Nazarje že v občini Mozirje središče industrijskega razvoja, pri čemer so tukajšnja podjetja uspešno osvajala zahtevne tuje trge,« je dejala 73-letna domačinka iz bližnjega Pustega Polja, upokojena univ. dipl. ekonomistka Vera Pečnik.
Bivše kmečko naselje postalo pretežno delavsko
ODSTRTE PODOBE – ARJA VAS
Obcestno naselje sredi Spodnje Savinjske doline leži ob odcepu od glavne ceste Ljubljana–Celje proti Velenju, vzhodno od Žalca, občinskega središča, oddaljenega tri kilometre. »Ravninska vas, ki spada v Krajevno skupnost Petrovče, se od križišča širi proti severu do potoka Ložnice. Hiše se skoraj držijo druga druge. Nekdanje kmečko naselje je v zadnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja postajalo vse bolj delavsko. Arondacija in podružabljanje njiv (Lopata, Dolge njive, Brežnica in Gmajna) sta pospešila deagrarizacijo vasi. Ob velenjski cesti so delavci postavili nove hiše, na severu, na levem bregu Ložnice, pa je nastalo popolnoma novo naselje,« nam je pojasnil 77-letni upokojeni upravni delavec in ljubiteljski raziskovalec krajevne zgodovine Jožef Čeh.
Gradnja karavanškega predora spremenila videz vasi
ODSTRTE PODOBE – HRUŠICA
Hrušica je razpotegnjeno naselje v Zgornjesavski dolini, ki leži nad levim bregom Save Dolinke in severozahodno od Jesenic. Onkraj reke se dviga Kisovec (1389 m) na severnem robu planote Mežaklje, severno nad krajem pa se vzpenjata Hruški vrh (1776 m) in Rožca (1587 m) v Karavankah. »Do začetka 20. stoletja je bila Hrušica pretežno kmečka vas, v kateri so se domačini ukvarjali predvsem z živinorejo in poljedelstvom, pri čemer so bili v dobršni meri odvisni od poletne paše na karavanških planinah, zaposlovali pa so se tudi v okoliških železarskih obratih. Njena podoba se je začela hitro spreminjati poleti leta 1900, ko so začeli graditi karavanški predor,« pravi 65-letni upokojeni profesor zgodovine in zbiratelj starih razglednic Maksimilijan Košir.
Razvoj kraja pospešila zdravilna voda
ODSTRTE PODOBE – ROGAŠKA SLATINA
Mestno naselje in središče istoimenske občine v severovzhodnem delu Zgornjesotelskega gričevja leži ob državni meji s Hrvaško v dolinah Ratanskega, Irskega in Imenskega potoka. Skozenj sta speljani železniška proga in cesta Celje–Rogatec. K njemu spadajo zaselki Imence, Sveti Križ in Takalce. Rogaška Slatina, v kateri je leta 1900 živelo 517 prebivalcev, zdaj pa jih živi 5094, je največje zaposlitveno in oskrbovalno središče zgornjega Posotelja. »Razvoj kraja je najtesneje povezan z izkoriščanjem izvirov zdravilne mineralne vode. To je dobilo pospešen zagon po letu 1803, ko so vrelce prevzeli štajerski deželni stanovi in začeli graditi objekte, ki v veliki meri še danes zaznamujejo prepoznavno podobo Zdravilišča Rogaška Slatina,« je začel pripoved o svojem rojstnem kraju 63-letni upokojenec Slovenskih železnic Marko Karlin.
