Naselje zaznamujeta tolminski punt in reka Soča
ODSTRTE PODOBE – TOLMIN
Mestno naselje stoji na približno petindvajset metrov visokem pomolu iz morenskih in ledeniško-rečnih usedlin nad sotočjem rek Soče in Tolminke. Strateški pomen mu dajejo križišče pomembnih starih cest proti Goriški, Zgornjemu Posočju, Notranjski in Gorenjski ter njegova nekdanja in sedanja obmejna lega na stičišču visokogorskega, hribovitega predalpskega in dinarskega sveta. »Tolmin se ponaša z res lepim okoljem: čudovitimi hribi in čistimi vodami, rekami Sočo, Tolminko, Idrijco, Bačo ter mnogimi naravnimi in zgodovinskimi zanimivostmi. Če k temu dodamo še primerno cestno povezavo z Ljubljano, Goriško in Italijo, so s tem dani vsi pogoji za nadaljnji razvoj turizma,« pravi 93-letni upokojeni višji upravni delavec in udeleženec NOB Stanko Kovačič. Kljub mnogim pomembnim vlogam, ki jih je Tolmin imel v preteklosti, je mesto postal šele leta 1952.
Prvi naseljenci so naredili čudovit vaški trg
ODSTRTE PODOBE – DOVJE
Vas s tisočletno tradicijo leži v Zgornjesavski dolini na vršaju, ki so ga nasuli potoki Presušnik, Mlinca in Sedučnikov potok izpod karavanške Kepe (2139 m). Eno od desetih naselij v občini Kranjska Gora se je izoblikovalo nad levim bregom reke Save Dolinke in nad cesto Jesenice–Kranjska Gora. K Dovjemu spadata zaselka Mlinca (na vzhodu ob istoimenskem potoku) in Vatiš (na zahodu pri nekdanji železniški postaji). »Starejša razglednica (iz okrog leta 1900) prikazuje središče vasi, kjer si z leve proti desni sledijo Bvaščeva, Mitharjeva, Brencetova in Blažejeva domačija ter ob desnem robu fotografije kovačnica, ki so jo tu verjetno imeli že prvi naseljenci. Na nekoliko mlajšem panoramskem posnetku pa vidimo na levi strani župnijsko cerkev sv. Mihaela ter v ozadju karavanške vrhove z najvišjo Kepo ter desno od nje Dovško Malo Kepo, Gubno in Plevevnico,« nam je pojasnil 76-letni domačin France Voga.
Nekdanja božja pot je zdaj priljubljena izletniška točka pohodnikov
ODSTRTE PODOBE – SVETI JOŠT NAD KRANJEM
Naselje je vrh istoimenskega hriba, visokega 847 metrov, ki je del dolgega slemena med Kranjem in Škofjo Loko. Ker se osamljeno dviguje proti osrčju severnega dela Ljubljanske kotline, so z njega čudoviti razgledi na Škofjeloško hribovje, Karavanke ter Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe. V času nastanka objavljenih razglednic v začetku 20. stoletja je na Sv. Joštu (kot se je vasica imenovala do leta 1955, zatem Jošt nad Kranjem, po letu 1990 pa ima zdajšnje ime) živelo osem, ob popisu leta 1931 pa deset stalnih prebivalcev (največ), od leta 1981 pa ni nobenega več. Trislikovno barvno razglednico, ki poleg podružnične baročne cerkve sv. Jošta prikazuje še kapelico pri Studencu in farno cerkev sv. Martina v Šmartinu pri Kranju (današnjem Stražišču), je okrog leta 1900 založil tedanji joštarski gostilničar Franc Benedik, dedek 73-letnega upokojenega zdravnika internista nefrologa Mihe Benedika.
Vas, ki »tiči kakor bel cvet sredi zelenih senožeti«
ODSTRTE PODOBE – LUČINE
Precej strnjena vas ob cesti Polhov Gradec–Gorenja vas leži na nadmorski višini 639 metrov sredi zakraselega sveta na razvodju potokov Brebovščica in Mala voda oziroma »tiči kakor bel cvet sredi zelenih senožeti«, kot je Ivan Tavčar zapisal v povesti V Zali (1894). Medtem ko so se Lučinčani v preteklosti ukvarjali predvsem z živinorejo in gozdarjenjem, se zdaj večina vaščanov vozi na delo v Škofjo Loko in Ljubljano. Lučine z okrog 180 prebivalci so eno od 73 naselij v občini Gorenja vas - Poljane. »Predstavljajo središčno vas na Lučinskem, zemljepisnem območju, sestavljenem iz krajev, ki spadajo v istoimensko župnijo: Brebovnica, Dolge Njive, Goli Vrh (z zaselkom Suhi Dol), Lučine, Prelesje, Zadobje,« nam je najprej pojasnil 87-letni upokojeni zdravnik, rodoslovec in domoznanec Tone Košir.
Protiturški obrambni stolp je nekakšen zaščitni znak vasi
ODSTRTE PODOBE – LOKEV
Obmejno, večinoma urbanizirano naselje leži na kraškem Lokavskem polju ob cesti Divača–Bazovica, štiri kilometre od mejnega prehoda Lipica. Vas je sestavljena iz dveh večjih delov: Gornje vasi ali Britofa, strnjenega okoli župnijske cerkve sv. Mihaela, ter Dulanje vasi ob cesti proti občinskemu središču Sežana. Krajevno ime izvira iz lokve ali lokvice, kot so domačini poimenovali ograjen prostor, kamor so hodili po vodo. »Lokev je po številu prebivalcev, ki jih je bilo v začetku preteklega stoletja, ko sta nastali razglednica in fotografija, nekaj čez tisoč, zdaj pa jih je okrog 850, največja vas na Primorskem. Dokazi o njenem obstoju pa segajo v prazgodovino in rimsko dobo,« pravi 57-letni lastnik lokavskega Vojaškega muzeja Tabor, interpretator kulturne dediščine Srečko Rože.
Potres leta 1895 botroval nastanku novega naselja
ODSTRTE PODOBE – ROŽNA DOLINA, LJUBLJANA
Ljubljanska četrt Rožna dolina leži zahodno od ožjega središča mesta, med železniško progo Ljubljana–Sežana in Rožnikom ter parkom Tivoli in potokom Glinščica. Poleg prevladujočih individualnih stanovanjskih hiš so tu tudi študentsko naselje, Vila Podrožnik, protokolarni objekt Vlade RS, in nekaj drugih vil, Biotehniška fakulteta ter več diplomatskih rezidenc. Ceste so označene z rimskimi številkami: tiste, ki tečejo vzporedno z železnico, z II do XII, od železnice proti Rožniku pa z I do XXI. »Ob zadnji rožnodolski cesti so moji starši – oba sta bila zaposlena pri železnici – hišo (dvojčka) gradili v okviru Zadruge za izgradnjo stanovanjskih hiš Železničar, vanjo pa smo se vselili leta 1963,« je dejal 71-letni Andrej Golob, upokojeni referent za izvajanje pokojninskega zavarovanja na OE Ljubljana ZPIZ Slovenije.
Prebivalci te kostelske vasi so nekdaj tudi krošnjarili
ODSTRTE PODOBE – BANJA LOKA
Majhna vas s štiridesetimi prebivalci je eno večjih naselij v občini Kostel, ustanovljeni leta 1998. Razprostira se na planoti nad dolino reke Kolpe, ob cesti Kočevje–Petrina. Njena okolica je močno zakrasela in vrtačasta. V približno sto letih, ki jih zajemata objavljeni stari krajevni razglednici, se tako v Banji Loki kot tudi v občini s 54 naselji število prebivalcev nenehno zmanjšuje. Tako je bil lani Kostel občina z najstarejšim prebivalstvom v državi, povprečna starost je znašala 52,1 leta. »Na panoramski fotografiji, posneti iz Kaptola proti jugu, vidimo v ozadju hrvaško hribovje. Ob levem robu stoji župnijska cerkev sv. Jakoba iz 18. stoletja, desno od nje pa je središče vasi, kjer je tudi domačija mojega očeta Antona. Na njej sem v mladosti med počitnicami pri stričevi družini pomagal tudi pri kmečkih opravilih,« se spominja 77-letni upokojeni grafik in filatelist Janko Štampfl.
Življenje zavedne slovenske meščanske rodbine
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA – CELOVEC
»Leta 2008 sem po smrti svoje matere prof. Ksenije Kušej Novak, zadnje predstavnice tretje generacije rodbine Legat-Kušej-Novak, podedoval lep album s 497 razglednicami, od najstarejše iz leta 1897 do razglednic iz časa druge svetovne vojne. Poleg albuma pa je bilo še 511 razglednic, poslanih kasneje in do leta 2008. Vse razglednice so v slovenskem jeziku, pisane znanim članom rodbine, nepoškodovane, vsebinsko bogate ter s poudarkom na slovenstvu. Zato sem se pred petimi leti odločil, da na osnovi 210 izbranih razglednic in nekaj drugih dokumentov predstavim življenje te zavedne slovenske meščanske rodbine od druge polovice 19. do začetka 21. stoletja,« pravi 76-letni upokojeni profesor Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Mitja Novak, avtor zajetne monografije.
Razvoj kraja se je začel z rudarstvom in fužinarstvom
ODSTRTE PODOBE – MOJSTRANA
Gručasta vas je s 1080 prebivalci drugo največje naselje v občini Kranjska Gora in stoji na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrica. Ob Bistrici se proti jugozahodu odpira ledeniška dolina Vrata s slapom Peričnikom. V kraju se odcepi cesta proti jugu čez Kosmačev preval (847 m) med Mežakljo in triglavskim pogorjem v Zgornjo Radovno, od tam pa v ledeniški dolini Kot in Krmo. »Razvoj kraja je od 14. stoletja povezan s kopanjem železove rude in fužinarstvom na začetku doline Vrata. Ko je ta dejavnost konec 19. stoletja zamrla, so na mestu, kjer je najprej stal plavž in nato kovačnica, leta 1893 postavili cementarno,« nas je z nastankom Mojstrane seznanil 81-letni upokojeni ekonomski tehnik in mojster fotografije Janez Kramar.
Vas, ki leži v eni najlepših uval pri nas
ODSTRTE PODOBE – RETJE
Gručasta vas je eno od sedemnajstih naselij v občini Loški Potok, ki so jo ustanovili leta 1994 in se razprostira na območju, velikem 134,5 kvadratnega kilometra. Z okrog 1800 prebivalci (od teh je 382 Retjancev) spada med najredkeje naseljene slovenske občine. Retje ležijo v podolgovati kraški dolini – Retijški uvali, ki je med najlepšimi uvalami pri nas. Dolga je 1,7 kilometra, široka 250 metrov, njena nadmorska višina pa je med 705 in 900 metri. Dno uvale pokrivajo travniki, pašniki in njive, medtem ko je strmejši obod poraščen pretežno z iglastimi gozdovi. »Jedro naselja leži v dnu uvale in se imenuje Vas, na pobočju nad vasjo je Rebar, ob cesti proti Sodražici pa so Male Retje,« nam je pojasnila 67-letna upokojena medicinska sestra in ljubiteljska raziskovalka krajevne zgodovine Anica Car, ki se je rodila na Učarjevi kmetiji na Rebru, zdaj pa živi v Vasi.