»Mozirje sega od Celin do Soteske na levem in desnem bregu Savinje. Proti jugu poteka meja nekdanje (združene) občine med mozirskimi in braslovškimi Dobrovljami, na zahodu meji Križnik, na severu se dotika vrha Goličke planine (Golte), proti severovzhodu in vzhodu pa ga zamejujejo naselja Florjan, Skorno in Slatina,« je začel pripoved o največjem kraju v Zgornji Savinjski dolini, ležečem ob zahodnem robu Mozirske kotlinice, 93 – letni publicist Aleksander Videčnik, ki se je potem, ko se je leta 1977 kot direktor Celjske mestne hranilnice upokojil, preselil v Mozirje ter se zagnano vključil v kulturno življenje tega kraja in Zgornje Savinjske doline.

Predstavljamo območno enoto pokojninskega zavoda – Novo mesto

Območna enota Novo mesto je med manjšimi enotami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), v kateri 33 uslužbenk dela v treh oddelkih: za pokojninsko, invalidsko in mednarodno zavarovanje, za matično evidenco zavarovancev in prispevke ter v glavni pisarni. Kot pravi direktorica Monika Fortin, rešujejo zahtevke za priznanje pravic na I. stopnji, zbirajo in urejajo podatke o plačah in pokojninskih dobah zavarovancev ter nudijo informacije strankam. Zavarovanci tako lahko pri njih uveljavljajo vse pravice in dobijo pojasnila tudi z drugih področij.

Samo dejstvo, da sva se z upokojenim novinarjem RTV Koper – Capodistria in krajevnim zgodovinarjem Silvanom Savom srečala na sedežu Italijanske samoupravne narodne skupnosti v Manziolijevi palači v starem mestnem jedru, je bil skoraj samoumeven razlog, da sva se kar takoj zapletla v pogovor o preteklosti tega obmorskega naselja na majhnem apnenčastem polotoku med Koprom in Piranom. Sedela sva namreč v eni od sob ene najstarejših zgradb v Izoli, ki je bila v beneško-gotskem slogu zgrajena leta 1470.