Gradnja karavanškega predora spremenila videz vasi
ODSTRTE PODOBE – HRUŠICA
Hrušica je razpotegnjeno naselje v Zgornjesavski dolini, ki leži nad levim bregom Save Dolinke in severozahodno od Jesenic. Onkraj reke se dviga Kisovec (1389 m) na severnem robu planote Mežaklje, severno nad krajem pa se vzpenjata Hruški vrh (1776 m) in Rožca (1587 m) v Karavankah. »Do začetka 20. stoletja je bila Hrušica pretežno kmečka vas, v kateri so se domačini ukvarjali predvsem z živinorejo in poljedelstvom, pri čemer so bili v dobršni meri odvisni od poletne paše na karavanških planinah, zaposlovali pa so se tudi v okoliških železarskih obratih. Njena podoba se je začela hitro spreminjati poleti leta 1900, ko so začeli graditi karavanški predor,« pravi 65-letni upokojeni profesor zgodovine in zbiratelj starih razglednic Maksimilijan Košir.
Razvoj kraja pospešila zdravilna voda
ODSTRTE PODOBE – ROGAŠKA SLATINA
Mestno naselje in središče istoimenske občine v severovzhodnem delu Zgornjesotelskega gričevja leži ob državni meji s Hrvaško v dolinah Ratanskega, Irskega in Imenskega potoka. Skozenj sta speljani železniška proga in cesta Celje–Rogatec. K njemu spadajo zaselki Imence, Sveti Križ in Takalce. Rogaška Slatina, v kateri je leta 1900 živelo 517 prebivalcev, zdaj pa jih živi 5094, je največje zaposlitveno in oskrbovalno središče zgornjega Posotelja. »Razvoj kraja je najtesneje povezan z izkoriščanjem izvirov zdravilne mineralne vode. To je dobilo pospešen zagon po letu 1803, ko so vrelce prevzeli štajerski deželni stanovi in začeli graditi objekte, ki v veliki meri še danes zaznamujejo prepoznavno podobo Zdravilišča Rogaška Slatina,« je začel pripoved o svojem rojstnem kraju 63-letni upokojenec Slovenskih železnic Marko Karlin.
Preteklost naselja pod Pohorjem zaznamovali cerkev, dvorec in šola
ODSTRTE PODOBE – SLIVNICA PRI MARIBORU
Gručasta vas leži pod obronki Slivniškega Pohorja na robu Dravskega polja na obeh straneh glavne ceste Slovenska Bistrica–Maribor. Od leta 1998 skupaj s še dvanajstimi naselji sestavlja občino Hoče - Slivnica. Večina od nekaj več kot šesto prebivalcev je zaposlena v devet kilometrov oddaljenem Mariboru. Naselje obdaja mokroten ilovnat svet ob Polanskem potoku, ki so ga izrabili za njive in travnike. Kmetijska zemljišča prečkata tudi železnica in avtocesta. »Za nastanek krajevnega imena Slivnica sta dve razlagi. Po eni je povezano z besedo zlivnica, saj se s severnih in južnih pobočij Pohorja v dolino zlivajo vode v Polanski potok. Druga pa se nanaša na številne slive, ki so nekoč rasle tukaj,« nam je pojasnil 67-letni domačin Anton Obreht, upokojeni profesor fizike.
Opazne sledi Josipa Doltarja v razvoju mesta
ODSTRTE PODOBE – ČRNOMELJ
Naselje s starim jedrom leži na ozkem pomolu ob sotočju rek Lahinje in Dobličice. Kraj je kot Schirnomel omenjen leta 1228, nakar je leta 1277 postal trg in leta 1407 mesto, v času turških vpadov pa je zaradi svoje strateške lege postal pomembno obrambno oporišče. V kasnejših stoletjih je Črnomelj precej nazadoval, saj je bil le manjše podeželsko središče s pretežno kmetijskim zaledjem. Šele izgradnja železnice leta 1914 je pospešila razvoj trgovine in prometa, po prvi svetovni vojni pa se je razmahnila tudi industrija. »Pri spreminjanju mesta v tem obdobju je imel opazno vlogo tudi moj stari ate, mlinar, žagar, livar in župan Josip Doltar,« pravi njegova vnukinja Danica Todorovski, 79-letna upokojena bančna uslužbenka, ki živi v črnomaljskem predelu Čardak.
Kraj je dolgo slovel po izdelovanju sit
ODSTRTE PODOBE – KRANJ (Stražišče)
Današnji del mesta Kranj je bil do leta 1957 samostojno naselje, ležeče nad desnim bregom reke Save, ob vznožju Šmarjetne gore (646 m) in Sv. Jošta (847 m) na severnem robu razsežnega Sorškega polja. Kraj je prvič pisno omenjen v listini, s katero je 24. novembra 1002 rimsko-nemški kralj Henrik II. loškemu gospostvu freisinških škofov podaril 'praedium Strasista' (posest Stražišče). Sprva so se tukajšnji prebivalci ukvarjali predvsem s poljedelstvom in živinorejo, ki so se jima kmalu pridružile tudi različne obrti. Med zadnjimi je bila po prepričanju 82-letnega upokojenega predmetnega učitelja slovenščine, prizadevnega zbiralca predmetov lokalne kulturne dediščine in krajevnega zgodovinarja Matevža Omana daleč najbolj prepoznavna sitarska obrt.
Iz prvotnih Jarš nastala ločena dela mesta
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA (Jarše, Nove Jarše)
Na severovzhodnem koncu Ljubljane je leta 1438 v pisnih virih navedena vas Jarischach, kar je prva omemba kasnejšega podeželskega naselja Jarše ob cesti Tomačevo–Hrastje. Jarške kmetije so imele polja južno od vasi v smeri proti pokopališču Žale, kjer so se povsem približala strnjenemu delu mesta. Zato se je na dotedanjih kmetijskih površinah začela gradnja, s čimer je začelo nastajati novo naselje, ki se je imenovalo Nove Jarše. »To se je nadaljevalo tudi po letu 1945, tako da je na območju med Šmartinsko in Jarško cesto ter severno ljubljansko obvoznico postopoma nastal povsem urbaniziran del mesta,« pravi Jaršan Bojan Marincelj, 64-letni upokojeni gostilničar iz znane družinske gostilne Pri stričku na Kodrovi ulici.
Prisojni vasici na fosilnem plazu
ODSTRTE PODOBE – DOLENJA IN GORENJA ŽETINA
Razloženi vasici z gručastima jedroma ležita v Škofjeloškem hribovju, na polici prisojnega južnega pobočja hriba Koprivnika (1393 m) nad Poljansko dolino v občini Gorenja vas - Poljane. Nekoliko položnejša Dolenja Žetina z 41 prebivalci se razprostira na površini 3,4 kvadratnega kilometra in 831 metrov nad morjem, medtem ko strmejša Gorenja Žetina z 59 prebivalci zajema površino 2,5 kvadratnega kilometra na nadmorski višini 930 metrov. »Posebnost obeh naselij pa je, da v celoti ležita na fosilnem plazu, ki je v davni preteklosti zdrsel s Koprivnika in katerega sledove srečujemo na vsakem koraku,« nam je povedal 65-letni upokojeni kipar in restavrator Jože Tavčar iz Dolenje Žetine.
Po 40 letih so kraju vrnili ime
ODSTRTE PODOBE – MALA NEDELJA
Razloženo slemensko naselje na vzhodu Slovenskih goric leži med potokoma Bukovnico in Turjo. Vas je strnjena okoli župnijske cerkve Sv. trojice in je prvič omenjena leta 1441. »Krajevno ime je nastalo po primerljivi večji in starejši Veliki Nedelji ter po tamkajšnji istoimenski cerkvi Sv. trojice. Leta 1951 so kraj zaradi nabožnega pomena preimenovali v Bučkovce, ob prvem krajevnem prazniku 15. septembra 1991 pa se je izločil del na hribu in postal novo samostojno naselje s prejšnjim imenom Mala Nedelja, medtem ko je v dolini Turje ostala vas Bučkovci,« pripoveduje 77-letni domačin Ludvik Rudolf, upokojeni kmet in ljubiteljski zgodovinar.
Kraj je slovel zaradi železarne
ODSTRTE PODOBE – DVOR
Središčno gručasto naselje leži pod gričem Gradcem (343 m) na terasah na levem bregu reke Krke, ki tu teče čez slikovite lehnjakove pragove. Dvor, v katerem živi okrog 400 prebivalcev, je drugi največji kraj v Suhi krajini. Vas je sedem kilometrov oddaljena od občinskega središča Žužemberka in je prvič omenjen leta 1383. Skozi naselje pelje cesta Novo mesto–Žužemberk, od katere se tu odcepi cesta proti Kočevju. Kraj je najverjetneje dobil ime po dvorcu, ki so ga dali zgraditi grofje Turjaški. »V preteklosti je bil Dvor pomemben zlasti zaradi železarne, ki je tu delovala v 19. stoletju in je bila takrat eden največjih tovrstnih industrijskih obratov na Slovenskem,« pravi domačin Slavko Mirtič, 61-letni upokojeni učitelj na lesarski šoli v Novem mestu.
Šentvid je bil včasih samostojna občina
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA ŠENTVID
»Leta 1928, ko je ljubljanski fotograf Franc Kunc z jase Grček na robu Šentviškega hriba napravil objavljeni razgledniški panoramski posnetek, je bil St. Vid pri Ljubljani še samostojna občina. Ta se je leta 1961 priključila občini Ljubljana Šiška, po ukinitvi ljubljanskih petih občin leta 1994 je postal del mesta in leta 2001 tudi sedež Četrtne skupnosti Šentvid. Vanjo spadajo še naselja: Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata in Poljane,« nam je začel svoj rojstni kraj opisovati 71-letni upokojeni grafičar in ljubiteljski raziskovalec krajevne zgodovine Jože Jager.
