ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralec je že več kot dvajset let zaposlen v lesnopredelovalnem podjetju in čez nekaj mesecev se namerava upokojiti, zato ga zanima, do kolikšne odpravnine bo upravičen. Delodajalec mu je obljubil izplačilo najvišje možne neobdavčene odpravnine. Zanima ga še, ali bo do odpravnine upravičen tudi, če se odloči, da upokojitev odloži za nekaj mesecev in uveljavi 40 odstotkov pokojnine.

Po vpogledu v KP za lesarstvo ugotavljam, da je odpravnina določena le pri odpovedi iz poslovnih razlogov in razloga nesposobnosti, ne pa tudi odpravnina ob upokojitvi, zato v dani situaciji pride v poštev 132. člen zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim določa, da je delodajalec, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh delavčevih povprečnih mesečnih plač za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše.

IZPOLNITEV POGOJEV ZA UPOKOJITEV IN PREKINITEV POGODBE

Bralec bo čez dva meseca izpolnil pogoje za upokojitev (star bo 58 let). Pravi, da bi želel delovno razmerje podaljšati in si tako zvišati osnovo za pokojnino. Ali lahko takemu delavcu delodajalec prekine pogodbo o zaposlitvi brez kakršnih koli posledic in mu ponudi opravljanje dela po podjemni pogodbi kot občasno delo upokojenca?

Najprej opozorilo, da morata biti za starostno upokojitev izpolnjena oba pogoja, tako pogoj starosti, ki v izhodišču znaša 60 let, kot tudi pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Pri starosti 58 let se bo ta delavec upokojil le, če bo v upokojitvenem postopku lahko uveljavljal znižanje upokojitvene starosti na račun katere izmed osebnih okoliščin. Če ostane delavec še naprej polno zaposlen vsaj šest mesecev po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, si ne bo dvignil le osnove z dodatnimi odstotki (to Zpiz upošteva po uradni dolžnosti), ampak lahko na podlagi svoje vloge vsak mesec prejme tudi 40 odstotkov pokojnine.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralka se namerava starostno upokojiti. Dela v večjem trgovskem podjetju na odgovornem delovnem mestu in ima zato tudi višjo plačo. Zanima jo, do kakšne odpravnine bo upravičena. Sodelavka jo je opozorila, da ni nujno, da znaša tovrstna odpravnina dve njeni plači, kot to določa zakon.

Po določbi 132. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

O IZRABI DOPUSTA

Bralec je že dve leti v bolniškem staležu in bo po vsej verjetnosti tudi še letos, zato ne more izrabiti dopusta. Predlani mu je delodajalec izplačal nadomestilo oziroma odškodnino za neizrabljen dopust, lani pa ga je zavrnil, češ da zakon tega ne predvideva in da je bil predlani zmotno podučen. Zanima ga, kaj določa zakonodaja in do kdaj je še skrajni rok za izrabo preostalega dopusta iz prejšnjih let.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 164. členu določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

RAZLIKA V ODPRAVNINI

Bralka, ki je zaposlena v družinskem podjetju, bo zaradi ukinitve dela proizvodnje v kratkem prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Enako se bo zgodilo s sodelavko, ki pa ni družinski član. Menda se bosta odpravnini razlikovali, čeprav sta v podjetju obe zaposleni enako dolgo – 16 let.

Ena od takih zelo spornih zakonskih določb, na katere vsako leto opozarja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, je tudi ta, ki opredeljuje status odpravnine, ki jo v postopku odpovedi iz poslovnih razlogov prejme delavec, ki pa ima zaradi sorodstvene vezi z delodajalcem status povezane osebe.

DENARNO NADOMESTILO IN UPOKOJITEV

Bralcu je pred dnevi delodajalec dal odpoved iz poslovnih razlogov. Ko se mu bo iztekel odpovedni rok, bo star 58 let in štiri mesece, delovne dobe pa bo imel 38 let in en mesec. Kolikšno denarno nadomestilo lahko pričakuje? Ali na znesek vpliva dejstvo, da bo čez slabi dve leti že izpolnil pogoje za starostno upokojitev?

Glede na navedeno delavčevo starost in delovno dobo, ki se za potrebe upokojevanja šteje kot pokojninska doba brez dokupa, ima delavec tako status starejšega delavca kot tudi status delavca pred upokojitvijo, toda niti prvi niti drugi status v danem primeru ne predstavljata ovire za zakonitost odpovedi iz poslovnega razloga. Na podlagi prve alineje drugega odstavka 114. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je namreč mogoče podati popolnoma zakonito odpoved iz poslovnih razlogov, če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, po pokojninskem zakonu ZPIZ-2 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Delavcu bi glede na njegovo starost in pokojninsko dobo pripadalo denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev, kar nedvoumno pomeni, da bi v tem času izpolnil pogoje za starostno upokojitev.

DENARNO NADOMESTILO

Bralka bo letos dopolnila 57 let starosti in 38 let delovne dobe. Nadomestilo za brezposelnost je izkoristila leta 2015 v trajanju enega leta, nato pa še tri mesece leta 2019. Ves preostali čas je bila zaposlena. Zadnja štiri leta je kmečko zavarovana (osnova 064) in pri tem plačuje tri vrste prispevkov: STV, ZZ, PIZ. Znanec obrtnik ji ponuja zaposlitev za določen čas, ki utegne trajati nekaj mesecev. Zanima jo, ali lahko po izteku ponovno uveljavlja denarno nadomestilo.

POSKUSNO DELO IN BOLNIŠKI STALEŽ

Bralkin sin se je pred kratkim zaposlil za nedoločen čas. V pogodbi o zaposlitvi ima dogovorjeno klavzulo o poskusni dobi treh mesecev. Čeprav se trudi, na žalost opaža, da delodajalec z njegovim delom ni najbolj zadovoljen, zato se boji, da bo dobil odpoved. V tem času pa se lahko zgodi, da bo poklican na zahtevnejši zdravniški poseg, zato ju zanima, kako bi lahko bolniški stalež vplival na morebitno odpoved.

Tako pri tej vrsti odpovedi kot tudi v primerih, ko je razlog za odpoved drugačen, na primer iz poslovnih ali krivdnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, velja, da se odpoved delavcu lahko poda, četudi je v bolniškem staležu, in tudi odpovedni rok nemoteno teče v času, ko je delavec na bolniškem dopustu, če mu je bila odpoved vročena.

IZREDNI PLAČANI DOPUST

Bralec je v začetku avgusta utrpel veliko škodo, poplavljeno je bilo celotno pritličje stanovanjske hiše, gospodarsko poslopje pa se je porušilo. Sanacija škode bo terjala ogromno denarja in tudi dela. Rednega dopusta ima le še teden dni, zato mu je delodajalec dopustil, da je odsoten še dodatni mesec. Zanima ga, koliko časa je lahko po zakonu odsoten in kolikšno plačilo si lahko obeta.

Že sam sistemski zakon ZDR-1 omogoča vsaj en dan izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih okoliščin, med katere spadajo tudi takšne nesreče, kot so bile tokratne poplave. S kolektivno pogodbo pa je delavec lahko upravičen do še več dni. Bistveno več možnosti pa je prinesel novelirani interventni zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je začel veljati 10. avgusta 2023.

REGRES IN ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

Bralec je sredi junija delavcem izplačal regres. Čez nekaj dni je eden izmed delavcev podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zanima ga, ali je upravičen od njega zahtevati nazaj del regresa in ali lahko preveč izplačan del pobota pri njegovi zadnji plači in koliko dopusta lahko izrabi.

Najprej pohvala, da ste pravočasno, v zakonsko določenih rokih delavcu podali obvestilo o odmeri letnega dopusta za letošnje leto (zakonski rok je najkasneje do konca marca za tekoče leto), kot tudi to, da ste pravočasno izplačali regres, za katerega velja, da ga mora delodajalec izplačati najkasneje do 1. julija, oziroma če je nelikviden, do 1. novembra ob dodatnem pogoju, da takšen zamik izplačila predvideva kolektivna pogodba dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.