DOPUST PRI DOLGOTRAJNEM BOLNIŠKEM STALEŽU

Bralec se je poškodoval pri planinarjenju in po vsej verjetnosti bo v bolniškem staležu večino letošnjega leta. Zanima ga, ali mu lahko dopust propade in ali bo upravičen do regresa, četudi dopusta morda ne bi mogel izrabiti.

Tudi delavcu, ki pretežni del leta zaradi zdravstvenih razlogov ne dela, pripada celoten dopust. Bralec bo imel pravico izrabiti dopust, ki ga ne bi mogel izrabiti v letošnjem letu vse do 31. decembra naslednjega leta.

ČAKANJE NA DELO

Zaradi nepričakovanih zapletov bo v podjetju za nekaj časa zmanjšana potreba po delu vseh zaposlenih. Delavcev pa ne bi radi odpustili, saj že v doglednem času pričakujejo ponovno vzpostavitev normalnih razmer. Bralca zanima možnost napotitve delavcev na začasno čakanje na delo: ali je ta ukrep možen za vse zaposlene ne glede na njihov status in ali je nadomestilo plače lahko tudi pod zneskom minimalne plače.

Inštitut začasnega čakanja na delo je opredeljen v 138. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in dejansko do določene mere rešuje podobne kratkotrajnejše zagate delodajalcev, kot je v primeru našega bralca, ki se odražajo kot začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

DELO V ODPOVEDNEM ROKU

Bralcu bo delodajalec podal odpoved iz poslovnih razlogov, dobil bo odpravnino, pred upokojitvijo bo še nekaj mesecev prejemal denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Zanima ga, ali lahko zavrne poziv delodajalca, če bi ga v primeru nujne kratkotrajne potrebe poklical na delo v odpovednem roku.

Sestavni del odpovedi iz poslovnih razlogov sta tudi odpovedni rok in odpravnina. V odpovednem roku tako delavec kot tudi delodajalec načeloma še naprej ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Zaradi iskanja nove zaposlitve ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela v obsegu dveh ur na teden, delodajalec pa mu mora v tem času omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Seveda je delavec upravičen tudi do izrabe pripadajočega letnega dopusta in tudi regresa v enakem obsegu. Če je dopust že izkoristil, potem nikakor ni upravičen do izostajanja z dela. Delavec je namreč še vedno zaposlen in mora upoštevati navodila delodajalca. Če se pokaže kaka kratkotrajna potreba po njegovem delu, se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da se zglasi na delovnem mestu.

ODPOVED POGODBE STAREJŠEMU DELAVCU

Bralec je dopolnil starost 65 let ter 37 let zavarovalne dobe. Sklenjeno ima pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Želijo ga dati na zavod za zaposlovanje, da bo še dve leti prejemnik denarnega nadomestila. Njegov cilj je, da bi se upokojil takrat, ko bo imel 40 let pokojninske dobe, zato odpovedi ne bo nasprotoval, saj se mu obeta tudi odpravnina. 

Takšno postopanje ne bo pripeljalo v celoti do želenih posledic. Delavec, ki že ima pogoje za starostno upokojitev, in bralec jih ima po prvem odstavku 27. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2 (torej starost 65 let in več kot 15 let zavarovalne dobe), ni več varovan pred odpovedjo iz poslovnih razlogov, če seveda poslovni razlog obstaja (to bi bilo pomembno, če bi ga morda delavec izpodbijal s tožbo), zato lahko delodajalec poda nameravano odpoved brez strahu, da bi bil v kakem prekršku.

JUBILEJNA NAGRADA

Bralec bo letos dopolnil 40 let delovne dobe, zato ga zanima, ali bo upravičen do jubilejne nagrade. V podjetju uporabljajo Zakon o delovnih razmerjih in Kolektivno pogodbo za kovinsko industrijo Slovenije (KP KIS).

Pravica do jubilejne nagrade ni zakonska pravica, ampak se praviloma ureja v kolektivnih pogodbah. Tako je tudi v tem primeru. Iz 57. člena KP KIS je mogoče ugotoviti najprej to, da v primerjavi z marsikatero panožno kolektivno pogodbo priznava jubilejno nagrado tudi za 40 let delovne dobe. Da bi lahko bralcu odgovoril, bi moral imeti še podatek, ali je vseh 40 let zaposlen pri tem delodajalcu ali ne. Dejstvo je, da so v preteklosti pravico do jubilejne nagrade bolj ali manj povsod priznavali na podlagi skupne delovne dobe, kar še posebej...

ODPOVEDNI ROK IN BOLNIŠKI DOPUST

Bralcu je delavka prinesla odpoved, čeprav je na bolniškem dopustu. V pogodbi o zaposlitvi je dogovorjen 30-dnevni odpovedni rok. Zanima ga, ali bolniški dopust predstavlja oviro za prenehanje zaposlitve in ali je upravičena do odpravnine, pri njem je namreč zaposlena štiri leta.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) od zaposlenih ne zahteva nikakršne obrazložitve razloga, zakaj podaja odpoved, ampak zahteva le to, da je v pisni obliki. To pomeni, da lahko seveda povsem suvereno poda odpoved, čeprav je na bolniškem dopustu. Po vsej verjetnosti ima že kje drugje zagotovljeno zaposlitev ali pa se odpravlja na samostojno podjetniško pot. V nasprotnem primeru bi bila njena odpoved težko razumljiva, saj na zavodu za zaposlovanje seveda ne bi bila upravičena do denarnega nadomestila.

ODPRAVNINA

Bralec naj bi v kratkem prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pogoje za starostno upokojitev je že izpolnil pred nekaj meseci in od takrat naprej prejema 40 odstotkov pokojnine. Pri delodajalcu je zaposlen osem let. Zdaj se namerava polno upokojiti. Zanima ga, ali mu pripada odpravnina na podlagi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov ali odpravnina ob upokojitvi ali morda celo obe. Še to: v njihovem podjetju ne velja nobena kolektivna pogodba.

Do obeh odpravnin delavec seveda ne bo upravičen. Glede na njegovo navedbo, da zanje ne velja nobena kolektivna pogodba, je odgovore treba poiskati v določbah zakona o delovnih razmerjih oziroma ZDR-1.

ODPOVED IZ KRIVDNIH RAZLOGOV

Bralec se je pred kratkim hudo sporekel z delodajalcem. Zagrozil mu je, da je »zrel« za odpoved iz krivdnih razlogov. Pred tremi leti mu je že podal opozorilo pred odpovedjo, zato ga zanima, ali mu lahko takoj poda odpoved ali mu mora dati še eno opozorilo.

Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 pozna pet razlogov, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi in eden od teh je tudi krivdni razlog, ki ga zakon opredeljuje kot kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

ODPOVED POGODBE IZ POSLOVNEGA RAZLOGA

Bralčeva stranka, ki je samostojni podjetnik in ji bralec vodi računovodstvo, ima registrirano glavno dejavnost popravilo ur in nakita, ob tem pa tudi še dejavnost trgovina na drobno. Za prodajo v trgovini je pred leti zaposlil svojo ženo. Pogoje za starostno pokojnino bi izpolnila konec leta 2024, ko bi ob upoštevanju znižanja starostne meje zaradi skrbi in vzgoje dveh otrok za leto in štiri mesece dopolnila 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let in dobrih šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa. Pretekla leta je podjetnik posloval kar solidno, v covidnih razmerah v letih 2020 in 2021 pa je posloval z izgubo in tudi letos dela z minusom. Zaradi navedenih težkih razmer načrtuje, da bi konec septembra zaprl dela, povezana s trgovino, in opravljal samo še storitve iz glavne dejavnosti. Bralca zanima, kako bi gospa lahko uveljavila denarno nadomestilo.   

ZAPOSLITEV ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS

Bralec je trenutno brezposeln. V kratkem se mu obeta zaposlitev za določen čas šestih mesecev, toda vsaj v začetku naj bi bil obseg zaposlitve le za deset ur na teden. Zanima ga, koliko dopusta in regresa bi mu pripadalo.

Tako veljavni zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) omogočata, da delodajalec in delavec, če obema tako ustreza, skleneta pogodbo o zaposlitvi z delovnim časom, ki ni le poln ali na primer polovičen, kot marsikdo zmotno razmišlja. Dopustne so številne vmesne variante – vse od ene ure do 40 ur na teden, torej tudi zaposlitev našega bralca za deset ur tedensko.