RAZLIKA V ODPRAVNINI

Bralka, ki je zaposlena v družinskem podjetju, bo zaradi ukinitve dela proizvodnje v kratkem prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Enako se bo zgodilo s sodelavko, ki pa ni družinski član. Menda se bosta odpravnini razlikovali, čeprav sta v podjetju obe zaposleni enako dolgo – 16 let.

Ena od takih zelo spornih zakonskih določb, na katere vsako leto opozarja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, je tudi ta, ki opredeljuje status odpravnine, ki jo v postopku odpovedi iz poslovnih razlogov prejme delavec, ki pa ima zaradi sorodstvene vezi z delodajalcem status povezane osebe.

DENARNO NADOMESTILO IN UPOKOJITEV

Bralcu je pred dnevi delodajalec dal odpoved iz poslovnih razlogov. Ko se mu bo iztekel odpovedni rok, bo star 58 let in štiri mesece, delovne dobe pa bo imel 38 let in en mesec. Kolikšno denarno nadomestilo lahko pričakuje? Ali na znesek vpliva dejstvo, da bo čez slabi dve leti že izpolnil pogoje za starostno upokojitev?

Glede na navedeno delavčevo starost in delovno dobo, ki se za potrebe upokojevanja šteje kot pokojninska doba brez dokupa, ima delavec tako status starejšega delavca kot tudi status delavca pred upokojitvijo, toda niti prvi niti drugi status v danem primeru ne predstavljata ovire za zakonitost odpovedi iz poslovnega razloga. Na podlagi prve alineje drugega odstavka 114. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je namreč mogoče podati popolnoma zakonito odpoved iz poslovnih razlogov, če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, po pokojninskem zakonu ZPIZ-2 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Delavcu bi glede na njegovo starost in pokojninsko dobo pripadalo denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev, kar nedvoumno pomeni, da bi v tem času izpolnil pogoje za starostno upokojitev.

DENARNO NADOMESTILO

Bralka bo letos dopolnila 57 let starosti in 38 let delovne dobe. Nadomestilo za brezposelnost je izkoristila leta 2015 v trajanju enega leta, nato pa še tri mesece leta 2019. Ves preostali čas je bila zaposlena. Zadnja štiri leta je kmečko zavarovana (osnova 064) in pri tem plačuje tri vrste prispevkov: STV, ZZ, PIZ. Znanec obrtnik ji ponuja zaposlitev za določen čas, ki utegne trajati nekaj mesecev. Zanima jo, ali lahko po izteku ponovno uveljavlja denarno nadomestilo.

POSKUSNO DELO IN BOLNIŠKI STALEŽ

Bralkin sin se je pred kratkim zaposlil za nedoločen čas. V pogodbi o zaposlitvi ima dogovorjeno klavzulo o poskusni dobi treh mesecev. Čeprav se trudi, na žalost opaža, da delodajalec z njegovim delom ni najbolj zadovoljen, zato se boji, da bo dobil odpoved. V tem času pa se lahko zgodi, da bo poklican na zahtevnejši zdravniški poseg, zato ju zanima, kako bi lahko bolniški stalež vplival na morebitno odpoved.

Tako pri tej vrsti odpovedi kot tudi v primerih, ko je razlog za odpoved drugačen, na primer iz poslovnih ali krivdnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, velja, da se odpoved delavcu lahko poda, četudi je v bolniškem staležu, in tudi odpovedni rok nemoteno teče v času, ko je delavec na bolniškem dopustu, če mu je bila odpoved vročena.

IZREDNI PLAČANI DOPUST

Bralec je v začetku avgusta utrpel veliko škodo, poplavljeno je bilo celotno pritličje stanovanjske hiše, gospodarsko poslopje pa se je porušilo. Sanacija škode bo terjala ogromno denarja in tudi dela. Rednega dopusta ima le še teden dni, zato mu je delodajalec dopustil, da je odsoten še dodatni mesec. Zanima ga, koliko časa je lahko po zakonu odsoten in kolikšno plačilo si lahko obeta.

Že sam sistemski zakon ZDR-1 omogoča vsaj en dan izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih okoliščin, med katere spadajo tudi takšne nesreče, kot so bile tokratne poplave. S kolektivno pogodbo pa je delavec lahko upravičen do še več dni. Bistveno več možnosti pa je prinesel novelirani interventni zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je začel veljati 10. avgusta 2023.

REGRES IN ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

Bralec je sredi junija delavcem izplačal regres. Čez nekaj dni je eden izmed delavcev podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zanima ga, ali je upravičen od njega zahtevati nazaj del regresa in ali lahko preveč izplačan del pobota pri njegovi zadnji plači in koliko dopusta lahko izrabi.

Najprej pohvala, da ste pravočasno, v zakonsko določenih rokih delavcu podali obvestilo o odmeri letnega dopusta za letošnje leto (zakonski rok je najkasneje do konca marca za tekoče leto), kot tudi to, da ste pravočasno izplačali regres, za katerega velja, da ga mora delodajalec izplačati najkasneje do 1. julija, oziroma če je nelikviden, do 1. novembra ob dodatnem pogoju, da takšen zamik izplačila predvideva kolektivna pogodba dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.

KONKURENČNA PREPOVED

Bralec dela pri obrtniku, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu. Opaža, da je med ljudmi veliko zanimanja za tovrstna dela. Zato razmišlja, da bi odprl popoldanski s. p., morda tudi redni. Zanima ga, ali ga pri tem lahko ovira kaka konkurenčna klavzula?

Najprej naj poudarim, da je treba ločiti med konkurenčno prepovedjo, ki je predvidena že v samem zakonu in je zato tudi poimenovana kot zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti in jo opisujem v tem prispevku, ter med konkurenčno klavzulo, ki jo je mogoče določiti v pogodbi o zaposlitvi, zato se tudi imenuje pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti, in jo nameravam opisati v eni naslednjih številk.

DOPUST PRI DOLGOTRAJNEM BOLNIŠKEM STALEŽU

Bralec se je poškodoval pri planinarjenju in po vsej verjetnosti bo v bolniškem staležu večino letošnjega leta. Zanima ga, ali mu lahko dopust propade in ali bo upravičen do regresa, četudi dopusta morda ne bi mogel izrabiti.

Tudi delavcu, ki pretežni del leta zaradi zdravstvenih razlogov ne dela, pripada celoten dopust. Bralec bo imel pravico izrabiti dopust, ki ga ne bi mogel izrabiti v letošnjem letu vse do 31. decembra naslednjega leta.

ČAKANJE NA DELO

Zaradi nepričakovanih zapletov bo v podjetju za nekaj časa zmanjšana potreba po delu vseh zaposlenih. Delavcev pa ne bi radi odpustili, saj že v doglednem času pričakujejo ponovno vzpostavitev normalnih razmer. Bralca zanima možnost napotitve delavcev na začasno čakanje na delo: ali je ta ukrep možen za vse zaposlene ne glede na njihov status in ali je nadomestilo plače lahko tudi pod zneskom minimalne plače.

Inštitut začasnega čakanja na delo je opredeljen v 138. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in dejansko do določene mere rešuje podobne kratkotrajnejše zagate delodajalcev, kot je v primeru našega bralca, ki se odražajo kot začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

DELO V ODPOVEDNEM ROKU

Bralcu bo delodajalec podal odpoved iz poslovnih razlogov, dobil bo odpravnino, pred upokojitvijo bo še nekaj mesecev prejemal denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Zanima ga, ali lahko zavrne poziv delodajalca, če bi ga v primeru nujne kratkotrajne potrebe poklical na delo v odpovednem roku.

Sestavni del odpovedi iz poslovnih razlogov sta tudi odpovedni rok in odpravnina. V odpovednem roku tako delavec kot tudi delodajalec načeloma še naprej ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Zaradi iskanja nove zaposlitve ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela v obsegu dveh ur na teden, delodajalec pa mu mora v tem času omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Seveda je delavec upravičen tudi do izrabe pripadajočega letnega dopusta in tudi regresa v enakem obsegu. Če je dopust že izkoristil, potem nikakor ni upravičen do izostajanja z dela. Delavec je namreč še vedno zaposlen in mora upoštevati navodila delodajalca. Če se pokaže kaka kratkotrajna potreba po njegovem delu, se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da se zglasi na delovnem mestu.