DELOVNOPRAVNI STATUS ZAPORNIKA

Bralec odhaja na nekajmesečno prestajanje zaporne kazni, zato sprašuje, kakšen bo v tem času njegov delovnopravni status.

Če bo zaporna kazen trajala šest mesecev ali manj, potem pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, zato ne pride v poštev prenehanje delovnega razmerja, ampak suspenz pogodbe o zaposlitvi skladno s 53. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Med suspenzom mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno povezane z opravljanjem dela. Delodajalec bo izdal sklep o suspenzu in delavca na tej podlagi tudi odjavil iz zavarovanja. Delavec ima pravico in dolžnost vrniti se na delo najkasneje v roku petih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe, in če se vrne pravočasno, se delovno razmerje nemoteno nadaljuje.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralec je v podjetju zaposlen 21 let in ta mesec se bo upokojil, zato ga zanima, ali bo upravičen do odpravnine v višini sedmih svojih bruto plač. Zanima ga tudi, koliko dopusta in regresa mu pripada. Ker je njegovo delo specifično, ga je delodajalec zaprosil, da tudi v odpovednem roku dela, neizkoriščen dopust pa mu je pripravljen plačati. Je tu kaj spornega?

Razmišljanje delavca glede odpravnine je vsekakor napačno. V odvisnosti od trajanja delovne dobe pri zadnjem delodajalcu po 108. členu ZDR-1 oziroma Zakona o delovnih razmerjih je namreč odpravnina določena takrat, ko delodajalec delavcu poda odpoved iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, medtem ko je za ugotovitev odpravnine ob upokojitvi bistven 132. člen istega zakona.

LANSKI DOPUST IN REGRES

Bralkin sin, ki dela v manjšem podjetju, je bil nekaj časa na interventnem čakanju na delo, nato je delal s polovičnim delovnim časom in šele zadnji mesec dela spet normalno. Ostalo mu je kar nekaj lanskega letnega dopusta, zato ga zanima, ali ga lahko izkoristi tudi po 1. juliju in ali bo kljub poslovnim težavam delodajalca upravičen, da do tega datuma prejme regres.

Na podlagi tretjega odstavka 162. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delavec dva tedna letnega dopusta izkoristiti v tekočem letu, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem najkasneje do 30. junija naslednje leto.

ODPRAVNINA PRI INVALIDSKI UPOKOJITVI

Bralec je z Zpiza prejel invalidsko odločbo, s katero mu je priznana 1. kategorija invalidnosti in tako tudi pravica do invalidske upokojitve. Razmišlja pa o morebitni pritožbi, saj meni, da je invalidnost deloma tudi posledica neugodnega delovnega okolja, ne le posledica bolezni. Zanima pa ga, ali mu pripada odpravnina v primeru invalidske upokojitve in le za 4 leta zaposlitve in kako naj delodajalec napiše odpoved.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 119. členu določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti 1. kategorije ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala pravnomočna, zato odpoved ni potrebna. Odločba postane pravnomočna, če zoper prvostopenjsko odločbo ni podana pritožba, v primeru pritožbe pa takrat, ko delavec dobi odločbo 2. stopnje.

VARSTVO PRED ODPOVEDJO

Bralec je slišal, da je Ustavno sodišče RS menda zablokiralo postopke prisilnega upokojevanja delavcev, ki imajo izpolnjene pogoje za starostno upokojitev. Zaradi težav v poslovanju je vodstvo podjetja napovedalo, da se bo odločilo za uporabo mehkih metod odpuščanja. Zanima ga, ali je zdaj varovan pred kakršno koli odpovedjo.

Absolutnega varstva pred odpovedjo ni. Zadržanje dela določb 89. člena ZDR-1, ki izhajajo iz 21. člena PKP 7, ki se nanaša na zasebni sektor, in 156. a člena Zakona o javnih uslužbencih, ki je v zvezi z 22. členom PKP 7 in se nanaša na javni sektor, pomeni samo to, da do vsebinske odločitve ustavnega sodišča delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev iz prvega ali iz četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2, na poenostavljen način. Izpodbijane določbe so delodajalcu namreč omogočale podajo odpovedi brez dokazovanja utemeljenega poslovnega razloga, s čimer bi odpadlo tudi tveganje v primeru tožbe delavca.

ODPUŠČANJE

Bralec je star 62 let in ima 38 let delovne dobe. Zaradi epidemioloških in posledično poslovnih težav se v njegovem podjetju obetajo odpuščanja. Zanima ga, ali ga delodajalec lahko odpusti, sklicujoč se na določbo PKP 7.

Sedmi protikoronski paket odpuščanja delavca s takimi podatki, kot jih navaja bralec, seveda ne omogoča. Na podlagi 21. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma t. i. PKP 7 lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega poslovnega razloga in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma ZPIZ-2.

DENARNO NADOMESTILO

Bralec sprašuje za 28-letnega sina, ki se mu sredi februarja izteče pogodba o zaposlitvi za določen čas 4 mesece, sklenjena pa je bila 15. oktobra lani. Ker mu delodajalec pogodbe ne bo podaljšal, ga zanima, ali bom upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.

Ker nimamo podatkov o njegovih predhodnih zaposlitvah, kaže omeniti, da po sistemskem zakonu, ki ga za opredelitev denarnega nadomestila predstavlja Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), za pridobitev dvomesečnega denarnega nadomestila pri zavarovancih, mlajših od 30 let, zadošča vsaj 10 mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih. Takšna gostota zavarovanja se lahko doseže na podlagi ene ali več pogodb, ki niso nujno zaporedne, ampak lahko tudi z vmesnimi prekinitvami.

SPODBUDA ZA ZAPOSLITEV STAREJŠEGA DELAVCA

Bralec je star 59 let, že nekaj časa je brezposeln in brez kakršnih koli prejemkov, saj se mu je denarno nadomestilo že predlani izteklo. Doma imamo družinsko podjetje, katerega lastnica in direktorica je žena, sin pa je zaposlen nekaj mesecev. On je prokurist in vpisan tudi v AJPES. Zadnje čase intenzivno razvijajo dodatno poslovno idejo in morda bo poslovanje omogočalo, da se tudi on zaposli, saj mu do upokojitve manjka še nekaj let. Zanima ga, ali obstaja kaka subvencija pri zaposlitvi starejših.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI IN JUBILEJNA NAGRADA 

Bralec bo na dan upokojitve dosegel tudi 20 let dela pri zadnjem delodajalcu. Zanima ga, ali mu ob izplačilu zadnje plače pripada poleg odpravnine ob upokojitvi tudi jubilejna nagrada za 20 let delovne dobe.

Pravica do odpravnine ob upokojitvi je zakonska pravica, ki je urejena v 132. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), na podlagi katerega je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh delavčevih povprečnih mesečnih plač za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodnejše. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti pa lahko glede te pravice določa drugačne pogoje.

ODPUŠČANJE DELAVCEV

Bralec ima manjše podjetje, ki ga je pandemija koronavirusa zelo prizadela. Ukvarja se z avtobusnimi prevozi. Pred meseci je dva delavca poslal na čakanje na delo, dvema pa odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Ker se razmere ne izboljšujejo, bo prisiljen nekaj ljudi odpustiti. Zanima ga, kako na možnost odpovedi iz poslovnih razlogov vpliva dejstvo, da uveljavlja finančne ugodnosti iz interventne zakonodaje.

Namen zakonodajalca je bil ob uzakonitvi teh dveh ukrepov jasen, in sicer ohranitev zaposlitve in s tem povezana ustrezna finančna pomoč delodajalcem, ki so v poslovnih težavah. Prav tako je bila dokaj nedvoumna tudi začasna prepoved odpuščanja zaposlenih, če država daje finančno pomoč za ohranitev zaposlitve. Seveda pa je realnost taka, da kljub finančni pomoči države ni mogoče ohraniti vseh zaposlitev.