DENARNO NADOMESTILO

Bralec je pred meseci ostal brez službe. Na zavodu za zaposlovanje je pridobil denarno nadomestilo za 6 mesecev. Zdaj obstaja možnost, da se zaposli, zanima ga, kaj se zgodi s pravico do nadomestila, ki ga je izrabil približno polovico, če mu delodajalec po izteku enoletne zaposlitve pogodbe ne podaljša.

Odgovor na to vprašanje je v 70. členu Zakona o urejanju trga dela. Podobno kot zavarovanec, ki ima pravico uveljavljati preostali še neizkoriščeni del denarnega nadomestila po prenehanju razlogov za mirovanje, ima takšno pravico tudi zavarovanec, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah tega zakona razlog za prenehanje pravice (na primer zaposlitev s polnim delovnim časom), razen če ima pogoje za priznanje nove pravice (najmanj 9 mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih). Prav tako njegova ponovna brezposelnost ne sme nastati iz razloga, zaradi katerega se po določbah tega zakona priznanje pravice odkloni, torej po njegovi volji ali njegovi krivdi.

ODPOVED POGODBE STAREJŠI DELAVKI

Bralka dela v družinskem podjetju, toda kljub starosti 66 let ima le dobrih 14 let delovne dobe. Zaradi koronakrize bo verjetno postala višek. Sprašuje, katere pravice ima v podjetju in katere na zavodu, saj bi se rada čim prej upokojila.

Kljub navedenim težavam delodajalca je delavka zaradi svoje starosti načeloma varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in sicer skladno z določbo 1. odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih. Ta člen namreč varuje pred tovrstno odpovedjo starejše od 58 let ali tiste, ki jim manjka do starostne upokojitve manj kot 5 let pokojninske dobe.

SPREMEMBE PRI DENARNEM NADOMESTILU

Bralec pravi, da bo kar nekaj zaposlenih v podjetju, ki ga je koronavirus zelo prizadel, najbrž dobilo odpoved zaradi pomanjkanja dela, saj menda delodajalec ne izpolnjuje pogojev, da bi uveljavljal državne subvencije. Zanima ga, ali je res, da so se pogoji za denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje letos zaostrili.

Pogoje in kriterije za uveljavitev denarnega nadomestila določa Zakon o urejanju trga dela. Zakon je bil konec lanskega leta res spremenjen, toda nekatere spremembe so začele veljati s trimesečnim zamikom, in sicer 27. marca 2020, nekatere pa šele bodo. Med spremembami so tudi te, po katerih povprašuje bralec.

IZPLAČILO NADOMESTILA PLAČE

Bralec je samostojni podjetnik s tremi zaposlenimi. Zaradi vladne prepovedi ob razglasitvi epidemije ne sme poslovati že od sredine marca. Vse delavce je s pisno odredbo poslal na čakanje na delo doma, zdaj pa ima problem, kako delavcem izplačati nadomestilo plače, saj je popolnoma nelikviden.

Za potrebe uveljavljanja pravic iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev posledic za državljane in gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 49/20, ZIUZEOP), ki velja od 11. aprila 2020, je tudi bralec uvrščen v kategorijo samozaposlene osebe, čeprav ima tri zaposlene. V to kategorijo mimogrede spadajo tudi lastniki družb z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ki so hkrati direktorji teh družb, če so vključeni v socialno zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2, torej na zavarovalni podlagi 040. Ob predpostavki, da izpolnjuje zakonsko zahtevane davčno-finančne pogoje, bo kot samostojni podjetnik upravičen do temeljnega dohodka v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Prav tako je za to isto obdobje upravičen tudi do oprostitve plačila svojih prispevkov. Navedeni pravici uveljavlja pri Fursu.

POSLOVANJE V KRIZNIH RAZMERAH

Manjšega obrtnika zanima, kakšne možnosti ima v teh kriznih časih, povezanih s koronavirusom, saj je promet upadel skorajda v celoti.

Delodajalec lahko v danem položaju zaposlenim poda odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Obvezen sestavni del tovrstne odpovedi sta tudi odpravnina in odpovedni rok, ki se dogovorno lahko skrajša na račun denarne odmere, oboje pa je odvisno od trajanja zaposlitve pri zadnjem delodajalcu. Ob tem je nujno preveriti morebitne varovane kategorije oseb, ki jim odpovedi iz poslovnih razlogov sploh ni mogoče podati ali pa le pod določenimi dodatnimi pogoji.

 DELO PRI KONKURENCI

Bralec je po poklicu čevljar in je pri obrtniku zaposlen s polnim delovnim časom. Pred kratkim ga je znanec, ki ima prav tako čevljarsko obrt, vprašal, ali bi mu lahko občasno pomagal. Zanima ga, kako naj to izpelje. 

Najprej kaže bralca opozoriti na določbo 37. člena Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1, ki opredeljuje konkurenčno prepoved, ki je zaradi umestitve v zakon tudi opredeljena kot zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti. Iz te zakonske določbe izhaja, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki spadajo v dejavnost, ki jo delodajalec dejansko opravlja, in zanj pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco.

KDAJ NA ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE?

Bralka sprašuje, katere bistvene spremembe za starejše zaposlene prinaša sprememba Zakona o urejanju trga dela. Zanima jo zlasti, kateri so pogoji za prijavo na zavod za zaposlovanje.

 Zadnja novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-E) je bila objavljena 12. decembra 2019 v Ur. listu RS št. 75/2019 in večina določb te novele je začela veljati petnajsti dan po objavi, torej 27. decembra. Med temi spremembami kaže omeniti, da se najnižje denarno nadomestilo dviga s 350 na 530 evrov bruto. Zanj za zdaj še vedno zadostuje vsaj 9 mesecev zavarovanja v zadnjih 24 mesecih, toda s spremembo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki se pričakuje v letošnjem letu, se bo zahtevano obdobje podaljšalo na 10 mesecev. Če se ta zakon v letošnjem letu ne spremeni, se bo to zgodilo v začetku leta 2021. Vsekakor zelo pomembna sprememba je ta, da tisti, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, ne more prejemati denarnega nadomestila.

UPOKOJITEV IN ODPRAVNINA

Bralec že 40 let dela v podjetju kovinske dejavnosti (pogodba o zaposlitvi se sklicuje na panožno kolektivno pogodbo). Pogoje za starostno upokojitev bo izpolnil sredi leta 2020, ob uveljavljanju služenja v JLA pa jih že izpolnjuje. Ker je podjetje v težavah, ga nagovarjajo, da se čim prej upokoji, bralca pa mika, da bi delal še naprej. 

Delodajalec že kar nekaj let nima več pravne podlage, da delavcu poda odpoved pogodbe o zaposlitvi le zato, ker ima izpolnjene pogoje za upokojitev. Po drugi strani pa se tak delavec ne more več sklicevati na varstvo pred odpovedjo zaradi razloga, da je starejši delavec oziroma delavec pred upokojitvijo, saj mu socialno varnost daje zagotovljena pokojnina. Seveda tak delavec v nobenem primeru ni varovan pred odpovedjo zaradi krivdnega razloga ali razloga nesposobnosti. Če pri delodajalcu obstaja poslovni razlog, je odpoved mogoča, če delavec izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev ali pa mu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Delavec bi bil v takem primeru upravičen do odpravnine po določbi 108. člena ZDR-1, ki je odvisna od delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

PRENOS PODJETJA

Bralec je zaposlen v manjšem družinskem podjetju. V kratkem bo oče podjetje prenesel na sina. Medtem ko je z očetom v zelo dobrih odnosih, je imel s sinom že nekaj manjših konfliktov, zato se boji, da se ga bo ob prevzemu želel znebiti. Zanima ga, kakšne možnosti ima.

Če ni v ozadju česa drugega, je strah bralca odveč. Dejstvo je, da le prenos podjetja na naslednika ni dopusten zakonski razlog, da bi zaposlenim prenehalo delovno razmerje. Morebitne presežne ali konfliktne delavce mora z ustreznim postopkom »sprocesirati« bodisi sedanji delodajalec, ki ga tozadevno Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje kot delodajalca prenosnika, bodisi novi delodajalec prevzemnik.

PREZAPOSLITEV ZA POLOVIČI DELOVNI ČAS

V podjetju, kjer je poleg lastnika zaposlen le še bralec, gre vse slabše, zato sta se dogovorila za prezaposlitev za polovični delovni čas. Oba zanima, kako to izpeljati.

Zakon dopušča več možnosti, ki za seboj potegnejo različne posledice.

1. Sprememba obstoječe pogodbe o zaposlitvi na podlagi dogovora: enostranska sprememba delovnega časa iz polnega v polovični ni mogoča, dogovorno pa je seveda takšna sprememba možna. Tako delodajalec kot tudi delavec lahko med trajanjem delovnega razmerja skladno z 49. členom ZDR-1 kadar koli predlagata spremembo obstoječe pogodbe ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Za to spremembo ne zadostuje aneks, ampak je treba skleniti novo pogodbo, ki velja le, če na to pristane tudi nasprotna stranka.