ODPOVEDNI ROK IN BOLNIŠKI DOPUST

Bralcu je delavka prinesla odpoved, čeprav je na bolniškem dopustu. V pogodbi o zaposlitvi je dogovorjen 30-dnevni odpovedni rok. Zanima ga, ali bolniški dopust predstavlja oviro za prenehanje zaposlitve in ali je upravičena do odpravnine, pri njem je namreč zaposlena štiri leta.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) od zaposlenih ne zahteva nikakršne obrazložitve razloga, zakaj podaja odpoved, ampak zahteva le to, da je v pisni obliki. To pomeni, da lahko seveda povsem suvereno poda odpoved, čeprav je na bolniškem dopustu. Po vsej verjetnosti ima že kje drugje zagotovljeno zaposlitev ali pa se odpravlja na samostojno podjetniško pot. V nasprotnem primeru bi bila njena odpoved težko razumljiva, saj na zavodu za zaposlovanje seveda ne bi bila upravičena do denarnega nadomestila.

ODPRAVNINA

Bralec naj bi v kratkem prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pogoje za starostno upokojitev je že izpolnil pred nekaj meseci in od takrat naprej prejema 40 odstotkov pokojnine. Pri delodajalcu je zaposlen osem let. Zdaj se namerava polno upokojiti. Zanima ga, ali mu pripada odpravnina na podlagi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov ali odpravnina ob upokojitvi ali morda celo obe. Še to: v njihovem podjetju ne velja nobena kolektivna pogodba.

Do obeh odpravnin delavec seveda ne bo upravičen. Glede na njegovo navedbo, da zanje ne velja nobena kolektivna pogodba, je odgovore treba poiskati v določbah zakona o delovnih razmerjih oziroma ZDR-1.

ODPOVED IZ KRIVDNIH RAZLOGOV

Bralec se je pred kratkim hudo sporekel z delodajalcem. Zagrozil mu je, da je »zrel« za odpoved iz krivdnih razlogov. Pred tremi leti mu je že podal opozorilo pred odpovedjo, zato ga zanima, ali mu lahko takoj poda odpoved ali mu mora dati še eno opozorilo.

Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 pozna pet razlogov, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi in eden od teh je tudi krivdni razlog, ki ga zakon opredeljuje kot kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

ODPOVED POGODBE IZ POSLOVNEGA RAZLOGA

Bralčeva stranka, ki je samostojni podjetnik in ji bralec vodi računovodstvo, ima registrirano glavno dejavnost popravilo ur in nakita, ob tem pa tudi še dejavnost trgovina na drobno. Za prodajo v trgovini je pred leti zaposlil svojo ženo. Pogoje za starostno pokojnino bi izpolnila konec leta 2024, ko bi ob upoštevanju znižanja starostne meje zaradi skrbi in vzgoje dveh otrok za leto in štiri mesece dopolnila 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let in dobrih šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa. Pretekla leta je podjetnik posloval kar solidno, v covidnih razmerah v letih 2020 in 2021 pa je posloval z izgubo in tudi letos dela z minusom. Zaradi navedenih težkih razmer načrtuje, da bi konec septembra zaprl dela, povezana s trgovino, in opravljal samo še storitve iz glavne dejavnosti. Bralca zanima, kako bi gospa lahko uveljavila denarno nadomestilo.   

ZAPOSLITEV ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS

Bralec je trenutno brezposeln. V kratkem se mu obeta zaposlitev za določen čas šestih mesecev, toda vsaj v začetku naj bi bil obseg zaposlitve le za deset ur na teden. Zanima ga, koliko dopusta in regresa bi mu pripadalo.

Tako veljavni zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) omogočata, da delodajalec in delavec, če obema tako ustreza, skleneta pogodbo o zaposlitvi z delovnim časom, ki ni le poln ali na primer polovičen, kot marsikdo zmotno razmišlja. Dopustne so številne vmesne variante – vse od ene ure do 40 ur na teden, torej tudi zaposlitev našega bralca za deset ur tedensko.

ODPOVED POGODBE IZ KRIVDNIH RAZLOGOV

Bralec je v podjetju zaposlen že več kot 20 let. Pred letom ga je delodajalec opozoril, da krši delovne obveznosti, in mu zagrozil z disciplinsko in odškodninsko odgovornostjo ter z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bi kršitve ponovil. Zanima ga, ali mu lahko takoj vroči odpoved in kako vpliva trajanje zaposlitve na odpovedni rok ter odpravnino in tudi na pravice glede zavoda za zaposlovanje.

Bralec sicer ne navaja, katere kršitve je storil, toda dejstvo je, da gre lahko za kršitev obveznosti, določenih v pogodbi o zaposlitvi, kot tudi tistih, določenih v ZDR-1 ali katerem drugem zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca. Ko delodajalec ugotovi vse okoliščine kršitve delavca in celovito dejansko stanje, ima na razpolago več ukrepov, in sicer:

OMEJITEV UPOKOJENSKEGA DELA

Bralec si že nekaj let kot upokojenec z nizko pokojnino svoj finančni položaj izboljšuje z dodatnim delom. Ker je njegovo delo deficitarno, ga k sodelovanju vabijo tudi drugi delodajalci. Pred kratkim se je zakon spremenil in upokojencem omogoča večji obseg takega dela. Zanima ga, kako je glede preseganja ur. 

V začetku marca je začel veljati zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela (ZIUPTD1), ki pa velja le do konca letošnjega leta. S tem interventnim zakonom se začasno odstopa od določb zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki sicer sistemsko ureja v praksi dokaj dobro sprejet inštitut začasnega ali občasnega dela upokojencev.

NADURNO DELO STAREJŠEGA DELAVCA

Bralec je star 57 let, do upokojitve mu manjka še kar nekaj let. Večkrat mu kdo od sodelavcev reče, da je njemu lažje, ker ima status starejšega delavca. Zanima ga, kakšne prednosti ima in tudi omejitve. Ali lahko opravlja nadurno delo, če ga sam želi?

Bralec ima status »starejšega delavca« po 197. členu novega zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tak status ima namreč tisti zaposleni (moški in ženska), ki je star 55 let ali več, in to ne glede na dopolnjeno delovno ali pokojninsko dobo.

ODPRAVNINA IN ODHOD V POKOJ

Bralec, ki je invalid III. kategorije in dela po štiri ure, bo konec maja dopolnil 60 let in s tem tudi drugi pogoj za upokojitev, vendar bi še rad delal do 31. decembra 2022, da bi imel 1. januarja 2023 osnovo višjo za dva odstotka, torej 63,5 odstotka. Prve pogoje za upokojitev je imel na račun dela pred 18. letom in služenja vojaškega roka v JLA izpolnjene že konec leta 2020, ko je uveljavil 40 odstotkov pokojnine. Delodajalec ga nagovarja, da se upokoji takoj, ko izpolni pogoje. Po pogovoru z njim je imel občutek, da mu bo v nasprotnem primeru dal odpoved delovnega razmerja. Bralca zanima, kaj je zanj ugodneje glede odpravnine: ali počaka in mu delodajalec poda odpoved ali je bolje, da jo poda sam.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralka bo letos dopolnila pogoje za upokojitev. Zadnjih sedem let dela pri delodajalcu, ki se ukvarja z gostinsko dejavnostjo. Iz kadrovske službe so jo obvestili, da ji ob upokojitvi pripada odpravnina v višini le ene plače. Kaj ne določa zakon dveh plač?

V drugem odstavku 9. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je opredeljeno splošno znano načelo delovnega prava, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon.