BOLNIŠKI STALEŽ IN ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

Bralca zanima, ali mu lahko delodajalec poda odpoved zaradi poslovnih težav, tudi če je v bolniškem staležu. Razmišljal je že, da bi sam dal odpoved, saj se mu obeta nova služba, a ker ga čaka operacija, zaradi katere bo nezmožen za delo vsaj nekaj mesecev, z njo odlaša. Zanima ga še, kakšen je pomen bolniške na podano odpoved tako z ene kot tudi z druge strani.

Obstoj bolniškega staleža ne predstavlja nikakršne ovire za podajo odpovedi – ali jo poda delavec ali pa jo poda delodajalec. Predvsem zadnje je marsikateremu bralcu morda tuje. Prav tako obstoj bolniškega staleža ne vpliva na nemoten tek odpovednega roka. V odpovedni rok se štejejo koledarski, ne delovni dnevi.

ODMERA LETNEGA DOPUSTA

Bralec je od novega delodajalca dobil obvestilo o letnem dopustu za leto 2025, a mu je priznanega manj dopusta kot pri prejšnjem delodajalcu. Zanima ga, kako naj ugotovi, ali je odmera pravilna.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 159. členu določa, da ima vsak delavec pravico do letnega dopusta najmanj štiri delovne tedne. Minimalno število dni dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu. Polni tedenski delovni čas v obsegu 40 ur je lahko razporejen na štiri, pet ali šest dni. Glede na navedbo bralca v vprašanju, da mu za letošnje leto pripada 20 dni dopusta, je mogoče zaključiti, da je njegov delovni teden petdnevni.

DOBRO JE VEDETI 

KATERI PODATEK NAJ UPOŠTEVA DELODAJALEC?

Bralca zanima, kdaj pravzaprav lahko začne delodajalec postopek za prekinitev delovnega razmerja delavcu iz poslovnih razlogov. Ali na podlagi podatka o izpolnitvi pogoja za starostno pokojnino ali na podlagi podatka o pridobitvi pravice do starostne pokojnine ob upoštevanju osebnih okoliščin delavca (vojaščina, otroci, delo pred 18. letom)?

Na varni strani zakona sta ob podaji odpovedi iz poslovnih razlogov tako delodajalec kot tudi delavec, če je ob obstoju poslovnega razloga delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.

KDAJ STAREJŠI DELAVEC NI VAROVAN PRED ODPOVEDJO POGODBE?

V prejšnji reviji sem pojasnil, kdaj je ta kategorija zaposlenih varovana pred odpovedjo iz poslovnih razlogov, in napovedal, da bom v tokratni pojasnil, kdaj pa takšno varstvo pred odpovedjo ne velja.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 114. člena dopušča nekaj izjem, ko je mogoče podati zakonito odpoved iz poslovnih razlogov, in sicer v primeru:

- če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino;

ODPOVED POGODBE STAREJŠEMU DELAVCU

V kovinskopredelovalnem podjetju delodajalec zaradi občutnega zmanjšanja naročil napoveduje odpuščanja. Bralec je star več kot 55 let in ima status starejšega delavca. Zanima ga, ali ga mora kljub temu skrbeti pred napovedanim odpuščanjem.

Glede na podatek, da je delavec že dopolnil starost 55 let, je njegovo predvidevanje, da ima status starejšega delavca sicer pravilno, toda tak status mu še ne daje pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kot ga je tak status dajal po starem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Status starejšega delavca ima namreč po 197. členu novega ZDR-1 tisti, ki je star 55 let ali več, in to ne glede na dopolnjeno delovno dobo. Tak cenzus velja tako za moške kot za ženske. Starejši delavec je že na podlagi zakona upravičen do treh dodatnih dni letnega dopusta, delodajalec pa mu na primer brez njegovega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.  

PRENEHANJE DEJAVNOSTI

Bralka je samostojna podjetnica in ima že izpolnjene pogoje za upokojitev. Pred letom dni je zaposlila sorodnico, ki je bila pripravljena prevzeti šiviljsko dejavnost, vendar za prevzem ni več zainteresirana. Zaradi napovedi, da utegne biti upokojitev v naslednjem letu manj ugodna, se je odločila, da že letos preneha opravljati dejavnost. Na kaj naj bo pozorna? 

Za ureditev razmerja z zaposleno je treba podati odpoved zaradi zapiranja dejavnosti po 107. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pri taki odpovedi je odpovedni rok fiksen in traja 30 dni, in to ne glede na trajanje zaposlitve pri tej delodajalki kot tudi ne glede na skupno delovno dobo zaposlene.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI 

Bralec je invalid tretje kategorije in ima priznano pravico do dela s polovičnim delovnim časom. Zaradi invalidnosti od Zpiza prejema invalidsko nadomestilo. Čez nekaj mesecev bo izpolnil pogoje za upokojitev. Zanima ga, ali bo upravičen do samo polovične odpravnine ali do enake, kot jo dobijo drugi, ki delajo s polnim delovnim časom.

Po določbi 132. člena zakona o delovnih razmerjih je delavec, ki je pri delodajalcu, od katerega odhaja v pokoj, zaposlen najmanj pet let, upravičen do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodnejše. Ta zakonska določba pride v poštev, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Pri tem je treba opozoriti, da je tozadevno drugačna ureditev lahko za delavca tako bolj ugodna (kar je prevladujoče pravilo pri določanju pravic zaposlenih v relaciji med zakonom in kolektivno pogodbo) kot tudi manj ugodna. To velja ne le glede višine odpravnine, ampak lahko tudi glede določitve zahtevanega trajanja zaposlitve pri zadnjem delodajalcu.

UPOŠTEVANJE ODPOVEDNEGA ROKA

Bralec je dobil zanimivo ponudbo za zaposlitev. Skrbi pa ga, ker imam v pogodbi o zaposlitvi zapisan 60-dnevni odpovedni rok. Delodajalec zagotovo ne bo navdušen nad odhodom, saj takega kadra na trgu dela ni lahko najti. Zanima ga, kakšno tveganje prevzame, če ga ne bi upošteval.

Če že ni mogoče upoštevati celotnega odpovednega roka, ki ga je s podpisom pogodbe sprejel kot svojo obveznost, potem je vsekakor smiselno z delodajalcem skleniti sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na dan, ki bi vsaj približno odgovarjal obema.

JUBILEJNA NAGRADA IN ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralka je zaposlena v transportnem podjetju in se namerava v začetku novembra upokojiti, imela bo 40 let delovne dobe in starost 60 let. Pri podjetju je zaposlena 18 let in še ni dobila jubilejne nagrade za deset let dela. Zanima jo, ali ji še pripada in tudi kdaj ji morajo izplačati odpravnino ob upokojitvi. Ali ji pripada odpravnina tudi, če se odloči za podaljšanje zaposlitve za tri leta in uveljavi 40 odstotkov pokojnine?

Pravica do jubilejne nagrade ni zakonska pravica, ki bi jo urejal zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali kateri drugi zakon, ampak jo ureja kolektivna pogodba. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, katero kolektivno pogodbo, če sploh katero, uporabljata delodajalec in delavec pri izvrševanju medsebojnih pravic in obveznosti iz naslova zaposlitve. Panožna kolektivna pogodba za transport namreč že vrsto let ne velja več, možno pa je, da se v podjetju uporablja katera druga pogodba, na primer KP za obrt in podjetništvo, KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva … Sicer pa denarne terjatve iz naslova delovnega razmerja zastarajo v petih letih po zapadlosti. To pomeni, da če sploh obstaja kaka pravna podlaga za izplačilo jubilejne nagrade za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, bo le-ta lahko pravno veljavno uveljavljal zastaranje.

ODPRAVNINA IN NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOST

Bralec je v podjetju, ki sta ga pred kratkim od očeta prevzela naslednika, zaposlen več kot deset let. Kmalu po prevzemu sta začela optimizacijo poslovanja. Za zdaj še ni govora o odpovedi, je pa dobil resno ponudbo za zaposlitev, zato razmišlja o odpovedi. Odpravnine verjetno ne bi dobil. Ima pogodbo, ki je bila zaradi začasno povečanega obsega dela sklenjena le za določen čas treh mesecev. Zanima ga, ali je upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje, če mu po poteku pogodbe za določen čas novi delodajalec zaposlitve ne bi podaljšal.