ODPRAVNINA

Bralec je v eni zadnjih revij prebral članek o tem, v katerih primerih prenehanja zaposlitve so zaposleni upravičeni do odpravnine. Zanima ga, kako odpravnina narašča s trajanjem zaposlitve, je v bruto ali neto znesku ter kateri datum je odločilen za njeno določitev.

Osnovo za določitev odpravnine predstavlja povprečna mesečna bruto plača, ki jo je delavec prejel ali bi jo prejel, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. To pomeni, da se upoštevajo tri plače, ki jih je delavec že prejel, preden je dobil odpoved, ne pa plače, ki jih prejme v času odpovednega roka.

PRENOS DEJAVNOSTI NA NASLEDNIKA

Bralec dela v malem družinskem podjetju, katerega lastnik se bo v kratkem upokojil. Dejavnost namerava prenesti na sina, s katerim pa ni v dobrih odnosih, zato bi najraje videl, da dobi odpoved in odpravnino.  

Če pri delodajalcu ni sindikata, ki je pri obrtnikih, manjših delodajalcih le izjemoma organiziran, morajo biti delavci, ki jih prenos zadeva, najmanj 30 dni pred prenosom neposredno obveščeni o datumu ali predlaganem datumu prenosa, o razlogih, pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa za delavce ter predvidenih ukrepih.

KONKURENČNA KLAVZULA

Bralcu se obeta nova zaposlitev. Novi delodajalec mu je že predstavil bistvene značilnosti delovnega procesa, omenil pa je tudi, da za zaposlene velja konkurenčna klavzula. Zanima ga, kakšne so njene osnovne značilnosti.

V primerjavi s konkurenčno dejavnostjo, ki je zakonska prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti in velja med trajanjem delovnega razmerja, je konkurenčna klavzula pogodbena klavzula in torej materija, ki je lahko dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi in velja za obdobje po prenehanju zaposlitve.

UPRAVIČENOST DO ODPRAVNINE

Bralca zanima, v katerih primerih prenehanja zaposlitve je zaposleni upravičen do odpravnine. 

Glede na to, da je vprašanje zastavljeno zelo na splošno, tudi v odgovorih pojasnjujem predvsem osnovne značilnosti in pogoje za morebitno uveljavitev odpravnine pri posamičnih načinih prenehanja zaposlitve. Pri nekaterih najpogostejših primerih prenehanja zaposlitve nameravam pogoje za uveljavitev odpravnine podrobneje obrazložiti kasneje.

Če zaposlitev traja več kot eno leto, pripada zaposlenemu pravica do odpravnine v primerih, ko delodajalec poda odpoved iz naslednjih razlogov: iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti, »razloga invalidnosti«, ko delodajalec za delavca invalida nima ustreznega delovnega mesta.

BOLNIŠKI STALEŽ IN ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

Bralca zanima, ali mu lahko delodajalec poda odpoved zaradi poslovnih težav, tudi če je v bolniškem staležu. Razmišljal je že, da bi sam dal odpoved, saj se mu obeta nova služba, a ker ga čaka operacija, zaradi katere bo nezmožen za delo vsaj nekaj mesecev, z njo odlaša. Zanima ga še, kakšen je pomen bolniške na podano odpoved tako z ene kot tudi z druge strani.

Obstoj bolniškega staleža ne predstavlja nikakršne ovire za podajo odpovedi – ali jo poda delavec ali pa jo poda delodajalec. Predvsem zadnje je marsikateremu bralcu morda tuje. Prav tako obstoj bolniškega staleža ne vpliva na nemoten tek odpovednega roka. V odpovedni rok se štejejo koledarski, ne delovni dnevi.

ODMERA LETNEGA DOPUSTA

Bralec je od novega delodajalca dobil obvestilo o letnem dopustu za leto 2025, a mu je priznanega manj dopusta kot pri prejšnjem delodajalcu. Zanima ga, kako naj ugotovi, ali je odmera pravilna.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 159. členu določa, da ima vsak delavec pravico do letnega dopusta najmanj štiri delovne tedne. Minimalno število dni dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu. Polni tedenski delovni čas v obsegu 40 ur je lahko razporejen na štiri, pet ali šest dni. Glede na navedbo bralca v vprašanju, da mu za letošnje leto pripada 20 dni dopusta, je mogoče zaključiti, da je njegov delovni teden petdnevni.

DOBRO JE VEDETI 

KATERI PODATEK NAJ UPOŠTEVA DELODAJALEC?

Bralca zanima, kdaj pravzaprav lahko začne delodajalec postopek za prekinitev delovnega razmerja delavcu iz poslovnih razlogov. Ali na podlagi podatka o izpolnitvi pogoja za starostno pokojnino ali na podlagi podatka o pridobitvi pravice do starostne pokojnine ob upoštevanju osebnih okoliščin delavca (vojaščina, otroci, delo pred 18. letom)?

Na varni strani zakona sta ob podaji odpovedi iz poslovnih razlogov tako delodajalec kot tudi delavec, če je ob obstoju poslovnega razloga delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.

KDAJ STAREJŠI DELAVEC NI VAROVAN PRED ODPOVEDJO POGODBE?

V prejšnji reviji sem pojasnil, kdaj je ta kategorija zaposlenih varovana pred odpovedjo iz poslovnih razlogov, in napovedal, da bom v tokratni pojasnil, kdaj pa takšno varstvo pred odpovedjo ne velja.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 114. člena dopušča nekaj izjem, ko je mogoče podati zakonito odpoved iz poslovnih razlogov, in sicer v primeru:

- če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino;

ODPOVED POGODBE STAREJŠEMU DELAVCU

V kovinskopredelovalnem podjetju delodajalec zaradi občutnega zmanjšanja naročil napoveduje odpuščanja. Bralec je star več kot 55 let in ima status starejšega delavca. Zanima ga, ali ga mora kljub temu skrbeti pred napovedanim odpuščanjem.

Glede na podatek, da je delavec že dopolnil starost 55 let, je njegovo predvidevanje, da ima status starejšega delavca sicer pravilno, toda tak status mu še ne daje pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kot ga je tak status dajal po starem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Status starejšega delavca ima namreč po 197. členu novega ZDR-1 tisti, ki je star 55 let ali več, in to ne glede na dopolnjeno delovno dobo. Tak cenzus velja tako za moške kot za ženske. Starejši delavec je že na podlagi zakona upravičen do treh dodatnih dni letnega dopusta, delodajalec pa mu na primer brez njegovega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.  

PRENEHANJE DEJAVNOSTI

Bralka je samostojna podjetnica in ima že izpolnjene pogoje za upokojitev. Pred letom dni je zaposlila sorodnico, ki je bila pripravljena prevzeti šiviljsko dejavnost, vendar za prevzem ni več zainteresirana. Zaradi napovedi, da utegne biti upokojitev v naslednjem letu manj ugodna, se je odločila, da že letos preneha opravljati dejavnost. Na kaj naj bo pozorna? 

Za ureditev razmerja z zaposleno je treba podati odpoved zaradi zapiranja dejavnosti po 107. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pri taki odpovedi je odpovedni rok fiksen in traja 30 dni, in to ne glede na trajanje zaposlitve pri tej delodajalki kot tudi ne glede na skupno delovno dobo zaposlene.