POSLOVANJE V KRIZNIH RAZMERAH

Manjšega obrtnika zanima, kakšne možnosti ima v teh kriznih časih, povezanih s koronavirusom, saj je promet upadel skorajda v celoti.

Delodajalec lahko v danem položaju zaposlenim poda odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Obvezen sestavni del tovrstne odpovedi sta tudi odpravnina in odpovedni rok, ki se dogovorno lahko skrajša na račun denarne odmere, oboje pa je odvisno od trajanja zaposlitve pri zadnjem delodajalcu. Ob tem je nujno preveriti morebitne varovane kategorije oseb, ki jim odpovedi iz poslovnih razlogov sploh ni mogoče podati ali pa le pod določenimi dodatnimi pogoji.

 DELO PRI KONKURENCI

Bralec je po poklicu čevljar in je pri obrtniku zaposlen s polnim delovnim časom. Pred kratkim ga je znanec, ki ima prav tako čevljarsko obrt, vprašal, ali bi mu lahko občasno pomagal. Zanima ga, kako naj to izpelje. 

Najprej kaže bralca opozoriti na določbo 37. člena Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1, ki opredeljuje konkurenčno prepoved, ki je zaradi umestitve v zakon tudi opredeljena kot zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti. Iz te zakonske določbe izhaja, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki spadajo v dejavnost, ki jo delodajalec dejansko opravlja, in zanj pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco.

KDAJ NA ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE?

Bralka sprašuje, katere bistvene spremembe za starejše zaposlene prinaša sprememba Zakona o urejanju trga dela. Zanima jo zlasti, kateri so pogoji za prijavo na zavod za zaposlovanje.

 Zadnja novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-E) je bila objavljena 12. decembra 2019 v Ur. listu RS št. 75/2019 in večina določb te novele je začela veljati petnajsti dan po objavi, torej 27. decembra. Med temi spremembami kaže omeniti, da se najnižje denarno nadomestilo dviga s 350 na 530 evrov bruto. Zanj za zdaj še vedno zadostuje vsaj 9 mesecev zavarovanja v zadnjih 24 mesecih, toda s spremembo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki se pričakuje v letošnjem letu, se bo zahtevano obdobje podaljšalo na 10 mesecev. Če se ta zakon v letošnjem letu ne spremeni, se bo to zgodilo v začetku leta 2021. Vsekakor zelo pomembna sprememba je ta, da tisti, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, ne more prejemati denarnega nadomestila.

UPOKOJITEV IN ODPRAVNINA

Bralec že 40 let dela v podjetju kovinske dejavnosti (pogodba o zaposlitvi se sklicuje na panožno kolektivno pogodbo). Pogoje za starostno upokojitev bo izpolnil sredi leta 2020, ob uveljavljanju služenja v JLA pa jih že izpolnjuje. Ker je podjetje v težavah, ga nagovarjajo, da se čim prej upokoji, bralca pa mika, da bi delal še naprej. 

Delodajalec že kar nekaj let nima več pravne podlage, da delavcu poda odpoved pogodbe o zaposlitvi le zato, ker ima izpolnjene pogoje za upokojitev. Po drugi strani pa se tak delavec ne more več sklicevati na varstvo pred odpovedjo zaradi razloga, da je starejši delavec oziroma delavec pred upokojitvijo, saj mu socialno varnost daje zagotovljena pokojnina. Seveda tak delavec v nobenem primeru ni varovan pred odpovedjo zaradi krivdnega razloga ali razloga nesposobnosti. Če pri delodajalcu obstaja poslovni razlog, je odpoved mogoča, če delavec izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev ali pa mu je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Delavec bi bil v takem primeru upravičen do odpravnine po določbi 108. člena ZDR-1, ki je odvisna od delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

PRENOS PODJETJA

Bralec je zaposlen v manjšem družinskem podjetju. V kratkem bo oče podjetje prenesel na sina. Medtem ko je z očetom v zelo dobrih odnosih, je imel s sinom že nekaj manjših konfliktov, zato se boji, da se ga bo ob prevzemu želel znebiti. Zanima ga, kakšne možnosti ima.

Če ni v ozadju česa drugega, je strah bralca odveč. Dejstvo je, da le prenos podjetja na naslednika ni dopusten zakonski razlog, da bi zaposlenim prenehalo delovno razmerje. Morebitne presežne ali konfliktne delavce mora z ustreznim postopkom »sprocesirati« bodisi sedanji delodajalec, ki ga tozadevno Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje kot delodajalca prenosnika, bodisi novi delodajalec prevzemnik.

PREZAPOSLITEV ZA POLOVIČI DELOVNI ČAS

V podjetju, kjer je poleg lastnika zaposlen le še bralec, gre vse slabše, zato sta se dogovorila za prezaposlitev za polovični delovni čas. Oba zanima, kako to izpeljati.

Zakon dopušča več možnosti, ki za seboj potegnejo različne posledice.

1. Sprememba obstoječe pogodbe o zaposlitvi na podlagi dogovora: enostranska sprememba delovnega časa iz polnega v polovični ni mogoča, dogovorno pa je seveda takšna sprememba možna. Tako delodajalec kot tudi delavec lahko med trajanjem delovnega razmerja skladno z 49. členom ZDR-1 kadar koli predlagata spremembo obstoječe pogodbe ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Za to spremembo ne zadostuje aneks, ampak je treba skleniti novo pogodbo, ki velja le, če na to pristane tudi nasprotna stranka.

PRAVICA DO ODPRAVNINE IN NADOMESTILA

Bralec toži nad nevzdržnimi razmerami v podjetju, saj s plačami in prispevki ni tako, kot bi moralo biti. Nekateri mu svetujejo, naj da odpoved, saj da bo kljub temu upravičen do odpravnine in denarnega nadomestila na zavodu, drugi pa so mnenja, da mu ne pripada niti eno niti drugo.

Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko delavec poda kadar koli in brez navajanja razlogov, ki ga vodijo k temu dejanju, seveda pa je pri tem dolžan upoštevati odpovedni rok, kot je določen v pogodbi o zaposlitvi. V takem primeru delavec ni upravičen niti do odpravnine pri delodajalcu niti do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Do obeh navedenih pravic pod določenimi pogoji pa bi bil upravičen, če poda izredno odpoved, skladno z določbami 109. in 111. člena Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1.

ODPUŠČANJE IN BOLNIŠKI DOPUST

Bralec pravi, da se lahko zgodi, da bodo v podjetju zaradi reorganizacije poslovanja odpustili določeno število zaposlenih. Ker čaka na zahtevnejšo operacijo, zaradi katere bi bil dalj časa nezmožen za delo, ga zanima, kako na morebitno odpoved vpliva bolniški dopust. 

V primeru, kot je opisan, je očitno, da bo delodajalec podal delavcu odpoved zaradi poslovnega razloga, kjer bo moral najprej preveriti, ali ima delavec morda status varovane osebe pred odpovedjo, na primer, ali gre za starejšega delavca ali invalida, saj je v takem primeru postopek nekoliko drugačen od običajnega.

LETNI DOPUST

Bralcu je delodajalec odmeril 24 dni letnega dopusta s pisnim obvestilom, ni pa razvidno, kdaj ga lahko izkoristi, ob tem ima še 5 dni neizkoriščenega dopusta iz leta 2018. Ima šoloobvezna otroka, zato bi šel rad z družino na dopust v času poletnih počitnic. Delodajalec nad tem ni navdušen, saj je njegova dejavnost sezonske narave. Zanima ga, koliko dopusta lahko izkoristi letos in koliko ga lahko prenese naprej.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 163. členu, ki opredeljuje način izrabe letnega dopusta, določa, da se letni dopust izrablja tako upoštevaje potrebe delovnega procesa kot tudi upoštevaje možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti. To načeloma pomeni, da letnega dopusta delodajalec enostransko ne sme odrediti, prav tako si ga seveda ne more vzeti delavec, ampak je potreben dogovor. V večini podjetij kadrovske službe pripravijo okviren načrt izrabe letnega dopusta, s pomočjo katerega zagotavljajo bolj ali manj nemoten delovni proces skozi vse leto. V ta namen marsikje vključujejo tudi dijake in študente. 

IZPLAČILO REGRESA 

Bralkino hčer, ki v manjšem podjetju poleg finančno-računovodskih nalog opravlja tudi nekatere kadrovske zadeve, zanima, kako je z letošnjim regresom.

Nekateri zaposleni so že prejeli letošnji regres, nekateri pa so še v pričakovanju tako datuma prejema kot tudi višine le-tega. Velja omeniti zelo pozitivno zakonsko spremembo izpred meseca dni, na podlagi katere je izplačilo regresa neobdavčeno in brez prispevkov do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, znane na dan izplačila.