PRAVICA DO ODPRAVNINE IN NADOMESTILA

Bralec toži nad nevzdržnimi razmerami v podjetju, saj s plačami in prispevki ni tako, kot bi moralo biti. Nekateri mu svetujejo, naj da odpoved, saj da bo kljub temu upravičen do odpravnine in denarnega nadomestila na zavodu, drugi pa so mnenja, da mu ne pripada niti eno niti drugo.

Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko delavec poda kadar koli in brez navajanja razlogov, ki ga vodijo k temu dejanju, seveda pa je pri tem dolžan upoštevati odpovedni rok, kot je določen v pogodbi o zaposlitvi. V takem primeru delavec ni upravičen niti do odpravnine pri delodajalcu niti do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Do obeh navedenih pravic pod določenimi pogoji pa bi bil upravičen, če poda izredno odpoved, skladno z določbami 109. in 111. člena Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1.

ODPUŠČANJE IN BOLNIŠKI DOPUST

Bralec pravi, da se lahko zgodi, da bodo v podjetju zaradi reorganizacije poslovanja odpustili določeno število zaposlenih. Ker čaka na zahtevnejšo operacijo, zaradi katere bi bil dalj časa nezmožen za delo, ga zanima, kako na morebitno odpoved vpliva bolniški dopust. 

V primeru, kot je opisan, je očitno, da bo delodajalec podal delavcu odpoved zaradi poslovnega razloga, kjer bo moral najprej preveriti, ali ima delavec morda status varovane osebe pred odpovedjo, na primer, ali gre za starejšega delavca ali invalida, saj je v takem primeru postopek nekoliko drugačen od običajnega.

LETNI DOPUST

Bralcu je delodajalec odmeril 24 dni letnega dopusta s pisnim obvestilom, ni pa razvidno, kdaj ga lahko izkoristi, ob tem ima še 5 dni neizkoriščenega dopusta iz leta 2018. Ima šoloobvezna otroka, zato bi šel rad z družino na dopust v času poletnih počitnic. Delodajalec nad tem ni navdušen, saj je njegova dejavnost sezonske narave. Zanima ga, koliko dopusta lahko izkoristi letos in koliko ga lahko prenese naprej.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 163. členu, ki opredeljuje način izrabe letnega dopusta, določa, da se letni dopust izrablja tako upoštevaje potrebe delovnega procesa kot tudi upoštevaje možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti. To načeloma pomeni, da letnega dopusta delodajalec enostransko ne sme odrediti, prav tako si ga seveda ne more vzeti delavec, ampak je potreben dogovor. V večini podjetij kadrovske službe pripravijo okviren načrt izrabe letnega dopusta, s pomočjo katerega zagotavljajo bolj ali manj nemoten delovni proces skozi vse leto. V ta namen marsikje vključujejo tudi dijake in študente. 

IZPLAČILO REGRESA 

Bralkino hčer, ki v manjšem podjetju poleg finančno-računovodskih nalog opravlja tudi nekatere kadrovske zadeve, zanima, kako je z letošnjim regresom.

Nekateri zaposleni so že prejeli letošnji regres, nekateri pa so še v pričakovanju tako datuma prejema kot tudi višine le-tega. Velja omeniti zelo pozitivno zakonsko spremembo izpred meseca dni, na podlagi katere je izplačilo regresa neobdavčeno in brez prispevkov do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, znane na dan izplačila.

PRERAZPOREDITEV ALI ODPOVED

Bralcu delodajalec vse pogosteje omenja, da ga bo moral zaradi ukinitve dela proizvodnje prerazporediti na drugo delovno mesto. Išče mu tudi zaposlitev pri znancih. Bralca zanima, kakšne pravice ima v prvem ali drugem primeru.

 Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 opredeljuje odpoved s ponudbo nove pogodbe pri istem delodajalcu v 91. členu, pri drugem delodajalcu pa v 92. členu.

Pravne posledice so v precejšnji meri odvisne od tega, ali gre za ustrezno ali neustrezno zaposlitev. Ustrezna zaposlitev je namreč zaposlitev, za katero sta zahtevani enaka vrsta in raven izobrazbe, kot sta bili zahtevani za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, velja enak delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca. 

ODPOVED POGODB ZARADI PRENEHANJA DELOVANJA PODJETJA

Bralec je hudo zbolel, zato bo podjetje, ki posluje kot s. p., zaprl. V podjetju so zaposleni trije delavci, zanima ga, katere pravice jim pripadajo, saj ima en delavec status invalida, drugi status starejšega delavca, do upokojitve mora delati še tri leta, delavka pa je na porodniškem dopustu.

Če se podjetnik odloči za zapiranje dejavnosti, ima pravno podlago v 107. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki mu omogoča, da zaposlenim poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. 

BOLNIŠKI DOPUST IN DENARNO NADOMESTILO

Bralec je zaposlen za določen čas 12 mesecev in delodajalec mu ne namerava podaljšati zaposlitve. Že slab mesec je na bolniškem dopustu in po vsej verjetnosti bo tudi še po izteku pogodbe. Zanima ga, ali mu delovno razmerje lahko preneha, čeprav bo na bolniškem dopustu, in ali lahko po izteku pogodbe uveljavlja denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje ter bolniško nadomestilo na zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Za pravilni odgovor je treba pogledati v različne zakone, in sicer v zakon o delovnih razmerjih, (ZDR-1), zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) kot tudi v zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Obstoj bolniškega staleža ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas dejansko ne predstavlja nikakršne ovire za prenehanje delovnega razmerja, in to ne glede na razlog bolniškega dopusta. Delodajalec namreč tudi v takem primeru delavca lahko odjavi iz zavarovanja v nadaljnjih osmih dneh, kot to velja tudi za druge načine...

OBRAZLOŽITEV ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI

Bralec je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov. V odpovedi sta pojasnjena tudi odpovedni rok in višina odpravnine. Ne razume pa, zakaj ga delodajalec kar dvakrat napotuje na zavod za zaposlovanje, in sicer za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve in še za uveljavljanje denarnega nadomestila.

Nikakor ne gre za napako, saj prijava v evidenco iskalcev zaposlitve ne pomeni hkrati tudi prijave za uveljavitev denarnega nadomestila. Gre za dve ločeni zadevi, ki izhajata iz dveh različnih zakonskih določb. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč v 3. odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec ob odpovedi delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Če to spregleda, je lahko sankcioniran z visokimi globami.

ZAPOSLITEV PRED UPOKOJITVIJO

Bralcu se je izteklo 25-mesečno denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Star je 59 let in do upokojitve mu manjkata še dobri dve leti. Zanima ga, ali obstajajo finančne ugodnosti, če se zaposli.

Ravno za take primere, kot je bralčev, obstaja zelo privlačna finančna spodbuda na zavodu za zaposlovanje, imenovana Aktivni do upokojitve. Namen javnega povabila, ki je bilo objavljeno sredi lanskega aprila in bo trajalo do 30. junija 2020 oziroma do porabe sredstev, je vključitev 1.272 brezposelnih iz vse Slovenije s ciljem, da ohranijo zaposlitev vsaj do upokojitve.

NADURNO DELO

Bralkinemu možu je delodajalec odredil nadurno delo precej čez 8 ur, zato jo zanima, ali lahko takšno delo zaradi omejitev odkloni.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da polni delovni čas na tedenskem nivoju v povprečju ne sme biti daljši od 40 ur oziroma se z zakonom oziroma kolektivno pogodbo lahko določi kot polni delovni čas tudi delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur. 

Če obstaja v določenem obdobju potreba po daljšem delu od polnega delovnega časa, je to pod določenimi pogoji mogoče izvesti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela z neenakomerno razporeditvijo ali začasno prerazporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev ali pa delom čez polni delovni čas (nadurno delo).