Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Jedi z gobicami

    Dobro počutjejunij '24Prehrana

    Prehrana

    Sama nisem nabiralka gob, ker jih preprosto ne poznam dovolj. Jih pa z veseljem in strastjo jem, zato so pogosto na mojem krožniku. Pravijo, da je gojenje zelo enostavno, pridelek znanih in dobro poznanih gob pa zagotovljen, zato se že nekaj let spogledujem z mislijo, da bi jih gojila doma, pa se še nisem opogumila.

    Za vse gobe velja, da koristijo organizmu z obiljem mineralov, predvsem selena, ki v telesu deluje antioksidativno. A gobe so začimba, zato v jedeh z njimi ne pretiravamo. Njihov okus se odlično ujame z jajcem in čebulo ter česnom, obogatijo skoraj vsako enolončnico, v kateri se znajde nekaj zelenjave pa nekaj fižolovih zrn …

  • Smuti - kozarček zdravja

    Dobro počutjemaj '24Prehrana

    Smuti (angl. smoothie) ni sok iz sokovnika, temveč gladka mešanica celih kosov sadja in zelenjave ter vode. Iz sokovnika je sok bister in tekoč, medtem ko je glavna značilnost smutija, da je gost in moten. Zanj potrebujemo krepak mešalnik (blender), ki razbije celotno celulozno strukturo v rastlinskih tkivih (lupin) na res majhne delčke, te pa v celoti popijemo, za nameček so hranilne snovi tako hitreje dostopne našim celicam.

    Smuti je torej obrok, poln vlaknin, na videz kot dojenčkova kašica in ga pojemo z žlico, malce razredčenega pa počasi popijemo. Z njim zaužijemo alkalni obrok, ki je odlično dopolnilo druge (kisle) hrane. In čeprav se sprašujemo glede njegove zdravilnosti, ko bi bilo vendar bolje kar ugrizniti v jabolko, je mnogo bolj na mestu iskren odgovor na vprašanje, ali pojemo (oziroma pojedo otroci, vnuki, mož, žena) na dan toliko svežega sadja in zelenjave, kolikor ju je v enem smutiju? Le malokdo, kar priznajmo si. 

  • Rož'ce na krožniku

    Dobro počutjeapril '24Prehrana

    Prehrana 

    Nekoč, vsaj pred 15 leti, a najbrž že precej več, sva s stanovskim kolegom in prijateljem Dariem Cortesejem debatirala o užitnih cvetlicah. Ponosno mi je namignil, da so pomladne cvetlice polne mineralov in vitaminov, zato naj jih kar pokusim in uporabim, kjer me je volja. Spotoma je v šali, kot je znal le on, navrgel, da je solata z vrta tako in tako plevel, medtem ko so kurja črevca veliko koristnejša za zdravje.

    Od takrat cvetlice redno uporabljam v svoji kuhinji. Trobentice in vijolice odprejo sezono, kmalu za njimi pridejo na vrsto bezgovi cvetovi, potem akacijevi in drobnjakovi, poleti cvetovi bučk in buč. Če smo natančni, sta tudi cvetača in brokoli cvet, natančnejše socvetje, ki ga s pridom uporabljamo v kuhinji. Naj bo na tem mestu nasvet: vse cvetove vedno uživamo sveže, pravkar nabrane, sicer izgubijo večino arome in sočnost. Najbolj okusni so tisti, ki so se pravkar odprli in so še nekoliko vlažni od jutranje rose. Pri nabiranju smo pozorni na to, da cvetovom odstranimo zelene čašne liste, ki navadno grenijo, sama prašnike pustim, čeprav so ti mnogim trn v peti zaradi rahle grenkobe.

  • Velikonočne dobrote

    Dobro počutjemarec '24Prehrana

    Prehrana

    Praznične jedi so tako posebne, da takrat vsi zamižimo vsaj na eno oko in si jih brez večjega odrekanja večinoma vsi radi privoščimo. Zato tokrat z veseljem zapišem le voščilo.

    Naj vam v teh (pred)prazničnih dneh uspe vse, kar si boste zamislili. Naj vam ne nagajata kvašeno testo ne pečica, naj jajčne lupine med kuhanjem pirhov ne popokajo in se vsekakor obarvajo nadvse barvito in bleščeče. Naj za vašo obloženo mizo sedijo vsi tisti, ki so vam ljubi, in naj vam ostane ravno prav prazničnih dobrot, da si z njimi popestrite jedilnik še v naslednjih dneh. Vse to vam srčno želim, predvsem pa veliko veselja pri sukanju po kuhinji. 

  • Jedi z medom

    Dobro počutjefebruar '24Prehrana

    Prehrana 

    Med je sladek, to drži kot pribito. Na srečo med poleg običajne saharoze vsebuje še druge sladkorje in res pester izbor mineralov, celo vitaminov in nekaj aminokislin, da ga lahko označimo kot zdravo naravno sladilo.

    Bilo bi preveč preprosto, če bi zmogli povsod bele kristalčke saharoze nadomestiti z medom, a žal to ni vedno mogoče. V biskvitnem testu to nikakor ni priporočljivo, tudi v piškotnem ne, vsaj ne brez vnaprejšnjega premisleka. Med v testu deluje kot tekočina, zato velja previdnost tudi pri umešanem testu za kolače. Se pa odlično obnese kot premaz za piščanca za res karamelno skorjico, ki je neverjetno harmoničnega okusa, prav tako je odličen za obogatitev okusov v sladko-kislih sadnih omakah. Nekateri si z medom sladkajo celo kavo, a bolj od vsega ga je smiselno uživati kar takega, kot je, da izkoristimo vse, kar nam ponuja – na kruhu z maslom ali kar na žlico.

  • Začimbe za mrzle dni in ljubo nam zdravje

    Dobro počutjejanuar '24Prehrana

    Prehrana

    Začimbe so listi, cvetovi, jagode ali korenine rastlin, ki zaradi svojih naravnih sestavin dajejo jedem vonj in okus, obenem v telesu spodbujajo tek in olajšajo prebavo hrane. Začinjene jedi krepijo čute in gotovo pojemo vsega dobrega manj, saj ne hlastamo za potešitvijo.

    V preteklosti, v času brez hladilnikov, so začimbe služile predvsem kot sredstvo za konzerviranje hrane, saj večinoma delujejo antiseptično. V ta namen jih še danes obilno uporabljajo v toplejših deželah. Nekdaj so imele tudi pomembno gospodarsko in politično vlogo, kot jo ima v zdajšnjem času nafta, zaradi začimb so se osvajala ozemlja in sklepale ženitve.

  • Naj zadiši po piškotih

    Dobro počutjedecember '23Prehrana

    Prehrana

    Adventna peka je najlepša. Piškoti niso le imenitno darilo ob koncu leta, z njimi se radi posladkamo tudi sami. Pecite jih z otroki, veselje bo še večje. Že pripravljanje testa, potem oblikovanje, kaj šele okraševanje so navdušujoči, ko pa iz pečice zadiši, je zadovoljstvo nepopisno.

    Tokrat sem vam pripravila nekaj zanimivih predlogov za izdelavo piškotov, ki naj popestrijo vašo knjižico receptov. Da bi šlo lažje, še ščep nasvetov:

    - Krhko testo moramo hitro sestaviti, da se maščoba v testu ne ogreje preveč, ampak le toliko, da se poveže z moko v testo, kar pomeni, da se ne lepi na prste in delovno površino. Počitek testa v hladilniku je namenjen izključno ohlajanju testa, če je v njem veliko maščobe ali smo si vzeli nekaj več časa pri pripravi in bi morali za zanesljivo delo dodati več moke. Tega ne želimo, zato testo ohladimo.

  • Brez čebule in česna ne gre

    Dobro počutjenovember '23

    Prehrana

    Ko predavam ali kuham na delavnicah, mnogi osupnejo, ker priprave zelenjavne juhe ne začnem z običajnim manevrom – praženjem čebule. Preprosto, pri svoji kuhi želim, da se okusi zelenjava, zato je ne prekrivam z okusom pražene čebule, ki je močan in preglasi vse druge, da so potem vse juhe bolj ali manj enakega okusa. Zato pa čebulo in tudi česen uporabim tam in takrat, ko želim, da sta v glavni vlogi.

    Nad čebulo smo Slovenci precej navdušeni, mnogi si jo privoščijo kar surovo, številni pa praženo. Kuhana čebula jedi posladka, v veliki količini tudi zgosti, zato je v golažu uporabimo vsaj polovico od količine mesa. Surova peče, skeli, usta vkup vleče, po njej smo žejni. Ko čebulo prerežemo, se namreč žveplove spojine ob stiku s kisikom začnejo sproščati, te pa nam vzdražijo malone vse dihalne poti, da se začnemo solziti, smrkati, saj se želi telo očistiti. Surovo zato s pridom uporabljamo za čiščenje dihalnih poti, ko smo prehlajeni. Prepražena in še topla položena na prsni koš pomaga pri lažjem in hitrejšem izkašljevanju.

  • Jedi s porom

    Dobro počutjeoktober '23

    Por je čudovita zelenjava, ki zelo dolgo zdrži na vrtu, tj. do prve zmrzali in še dlje. Navadno ga vsaj zgodaj na pomlad, ko se zemlja otopli, izpulim in porabim kot prvo zelenjavo z vrta. To je tudi potrebno, saj že kmalu spomladi začne v sredici poganjati trdo neužitno steblo, iz katerega naposled požene krasen cvet.

    Nekaj porov (ali čebul) vedno pustim, da zacvetijo in dolga stebla s cvetovi posušim za poletni okras. Por je pravzaprav sorodnik čebule ter tudi drobnjaka in česna, ki so znani užitni predstavniki rodu čebulnic.

  • Privoščimo si grozdje

    Dobro počutjeseptember '23

    Prehrana

    Grozdje ima visok delež sladkorja in vode, zato se lahko hitro pokvari. Presno drobno grozdje hranimo na hladnem – tako mu podaljšamo obstojnost za vsaj dan ali dva. Namizno grozdje ima nekoliko debelejšo lupino, jagode so večje in tudi zato nekoliko obstojnejše. Vsekakor moramo grozdje porabiti čim prej, najlaže ga uporabimo v pecivih, predlagam pa še kakšen drugačen recept.

    Zrelo grozdje je sladko zaradi glukoze oziroma grozdnega sladkorja in enakega deleža fruktoze oziroma sadnega sladkorja. Glukoza zelo hitro dvigne raven krvnega sladkorja, fruktoza manj, še bolj pa nam koristijo vlaknine v lupini, zaradi katerih je GI grozdja nazadnje nižji, kot bi pričakovali. Manjše ko so grozdne jagode, večji delež vlaknin ima grozdje, nižji je GI. Grozdje je bogat vir vitaminov skupine B, razen vitamina B12. Od mineralov po količini izstopajo kalij, magnezij in mangan, zato uživanje grozdja priporočamo za krepitev delovanja srca in ožilja, močne kosti, vzdržljive mišice in uravnavanje delovanja žleze ščitnice. Vsebuje tudi druge minerale v sledovih, kar pa je odvisno od sorte in sestave tal, kjer trta uspeva. Rdeče sorte navadno vsebujejo več mikroelementov, celo železo. Grozdje vsebuje tudi čreslovine (tanine) ter sadne kisline, barvila flavonoidi pa delujejo kot antioksidanti, med njimi je pomembnejši resveratrol, ki je predvsem v rdečem grozdju.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • …
  • 13
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov