Liker se od žganja loči po tem, da je slajši, vsekakor z nižjim alkoholnim deležem in navadno aromatiziran z zelišči, sadjem, začimbami, oreški. Če so nekoč likerje uporabljali zlasti v zdravilne namene, je to danes bolj ali manj aromatičen dodatek sladicam, kavi, kakavu, koktajlom, vsekakor pa priljubljen aperitiv.

Likerji naj bi vsebovali vsaj 100 gramov sladkorja na liter in vsaj 15-odstotni volumski delež alkohola. Le redkokateri je staran, kot je značilnost žganja ali podobnih žganih pijač, nekaj tednov odležijo le zaradi maceracije dodatkov in sproščanja njihovih arom v alkohol. Z njimi so se sladkali in omamljali že v srednjem veku, pravijo zgodovinski viri. Pripravljali so jih večinoma menihi, ki so imeli dostop do zelišč in predvsem tudi do alkohola. Večina še danes poznanih (samostanskih) likerjev pa izvira iz 19.

Prehrana

Od mesa gotovo največ pojemo piščanca, ker je meso mehko in sočno, odlično se obnese z različnimi začimbami in je hitro pripravljen. V trgovinah so na voljo že pripravljeni zavitki kosov mesa, sem in tja tudi manjši celi piščanci. To so posebej hitro rejeni zelo mladi piščanci, katerih meso je mehko in je pečeno v zelo kratkem času.

Če pa imate kdaj možnost, izberite večjega domačega piščanca. Lahko ga uporabite celega za peko v pečici ali ga razkosate in nato porabljate po delih. Ne le da gre pri tem za nekoliko bolj čvrsto meso, prednost domačega piščanca je v okusu, ki je mnogo pristnejši.

Prehrana

V kuhinji uporabljamo sok agrumov, najpogosteje limon, in tudi lupino, če je neškropljena. Čeprav je lupina dokaj trda, pa je sadež zaradi sočnosti hiter plen mikroorganizmov, zato pri višjih temperaturah kmalu začnejo plesneti.

Pogosto jih zaščitijo z zaščitnimi škropivi, da zdržijo dolgotrajno pot do kupca, a zaradi teh sredstev je lupina neužitna. Šele z res temeljitim drgnjenjem z detergentom in vročo vodo nam uspe odstraniti škropiva. Vsekakor vam svetujem, da uporabljate naravno pridelane limone. Hranite jih na hladnem, da bodo zdržale dlje. Navadno si takšne kupim na zalogo in jih hranim pri nič stopinjah. Dragocene sadeže porabim v celoti – tako lupino kot sok.

Prehrana

Za praznike rada pokukam v stare knjige in pobrskam po zanimivih receptih in najdem jedi, ki jih skoraj ni več videti na naših mizah.

Tokrat sem našla starodavno sladico iz goriške regije, menda izvira iz Goriških brd. Gre za preprosto jed iz starega kruha, kjer se prepletata sladek in aromatičen okus rozin in lupinic agrumov ter slan okus pancete ali šunke, kombinacija, ki je prebivalcem teh krajev nadvse ljuba. Jed je poznana pod imenom fuje ali fulje, najbolj znana je z belim pšeničnim kruhom, pripravili pa so jo tudi iz koruznega kruha, kadar je tako naneslo.

Prehrana

Proso je žito brez glutena. Nekdaj so ga naši predniki veliko jedli, saj si bolj cenjenih žit niso mogli privoščiti. Danes je bolj redkost na naših mizah, poznavalci ga navadno uporabljamo kot kašo ali moko, zelo redko naletimo na napihnjeno proseno kašo, ki je imenitna za zajtrk z jogurtom.

Vsebuje pestro izbiro vitaminov skupine B, visok delež vlaknin in izjemno zanimivo zbirko mineralov, med katerimi izstopa silicij. Ta je pomemben pri vgrajevanju mineralov v kosti, zlasti v otroštvu, ko se kostnina še gradi, v starosti pa za obnovo in ohranjanje kostnih struktur. Ob zadostnem vnosu beljakovin spodbuja tudi tvorbo kolagena, vendar ne gre računati na uspeh že po enem obroku s prosom. Prav tako veže nase vodo, kar pripomore k napeti koži in zdravim lasem. Znaki pomanjkanja silicija so krhki nohti, cepljenje las, težave s kožo, dolgotrajna in pogosta obolenja, hitro staranje kože, starikav videz, gube. Silicij najdemo tudi v ovojnicah drugih žit (ješprenj) in zelenjavi (topinambur), vendar ga najlaže in najhitreje dobimo dovolj ravno s prosom.

PREHRANA

Res je, da so krofi in flancati prva izbira za pustni čas, a nič ni narobe, če kdaj poskusimo še kaj drugega.

Nekoč sem se poigrala s churrosi: paljeno sladko testo brizgamo v vroče olje, nato pa ocvrte palčke, ki nastanejo, povaljamo v mešanici sladkorja in cimeta, po želji pa še potopimo v čokoladno omako. Slastne so ocvrte tirolske štravbe, ko tekoče jajčno testo, podobno testu za palačinke, vlivamo skozi lijak v vroče olje, pri čemer oblikujemo spirale. Recept za obe pustni sladici najdete v Vzajemnosti iz leta 2019. Tokrat pa predstavljam še slani različici. Moja tašča ima odličen recept za slanike, ki jim doma rečemo mesne sulice. Bogato masleno/mastno krhko – kvašeno testo nadeva s šunkinim nadevom in tople so res izvrstne. Lahko pa se se poigrate z ocvirkovimi pogačicami, dobesedno poigrate, saj znamenite plasti dobimo le z večkratnim zlaganjem.

Rada rečem, da so sladke male pozornosti ključ do srca, sreče in veselja. Če jih še lično okrasimo in zavijemo, bomo z njimi očarali obdarovanca, naj bo to prijaznega soseda, sorodnika, prijateljico ali gostiteljico, če smo kam povabljeni. Ne pozabite na vonjave in okuse, brez katerih ni prazničnih sladic.

Božični okusi so gotovo po cimetu, klinčkih, ingverju, muškatnem oreščku ter vanilji, vsekakor pa tudi po mandljih, orehih, lešnikih in seveda medu. Še tako običajne krhke piškote hitro naredimo božične, če testu dodamo vsaj cimet in jih potresemo z mandljevimi lističi. Angleži povsod radi dodajo brusnično marmelado, Švedi kardamom.

November je mesec, ko se gotovo ozremo po povsem jesensko-zimski zelenjavi, tj. po zelju in ohrovtu. Vsaj po rdečem zelju.

Ali ste vedeli, da je rdeče zelje vijoličaste barve zaradi antocianov, naravnih barvil iz skupine flavonoidov, ki delujejo proti raku? Flavonoidi so topni v vodi, tudi v potu, zato se prsti med rezanjem rdečega zelja obarvajo. Ta naravna barvila se sproščajo v vodo, juho ali omako, prikupno barvo ohranimo, če v lonec z rdečim zeljem dodamo malce kisline iz vina ali kisa.

Zelje in ohrovt vsebujeta visoke vrednosti vitamina C, zato ju večkrat kot kuhana pojemo kar surova v solati. V eni skodelici je približno polovica dnevnih potreb po vitaminu C. Rdeče zelje vsebuje še veliko drugih vitaminov, med drugim vitamina K, B6, kar koristi za močne kosti. Vseh hranil, tudi mineralov, ima rdeče zelje več kot belo, zato je velika škoda, če ga ne znamo uporabiti drugače kot le dušenega za martinovo. Tako zelje kot tudi ohrovt pa naš obrok obogatita z vlakninami. Večina je netopnih in s tem na okusen način pospešimo svojo prebavo.

Prehrana

S hladnejšimi dnevi, pordelimi listi na drevesih in prvimi kostanji se na jedilnike vrne tudi več mesnih jedi. Te nas ogrejejo povsem drugače kot ribe poleti, ki dajejo občutek hladu. Meso navadno v loncu povežemo tudi s krepkejšimi začimbami, ki prav tako grejejo, mesno jed odišavijo in jo naredijo lažje prebavljivo.

Ne bojte se začimb in jih pri kuhi uporabljajte v večjih količinah. Namesto perutnine, svinjine in govedine poskusite kdaj drobovino in še kakšen manj cenjen kos mesa. 

Koristni napotki:

Vrtičkarji imamo v poznem poletju in jeseni precej dela s pripravljanjem shrankov. In čeprav se delo velikokrat zavleče pozno v noč, je ves napor kmalu poplačan. Izbrala sem recepte, pri katerih porabim plodove, ki ob koncu sezone ostanejo nedozoreli, kot so buče, paradižniki. Poskusite vse in se poigrajte še vi.

Sušenje poznamo. Najbolj se obnese pri zeliščih in dišavnicah. Če imate natančno pečico, jo nastavite na največ 50 stopinj in sušite vsaj tri ure (po potrebi čez noč) pri priprtih vratcih. Zagotavljam, da bodo posušeni listki bazilike prav lepo zeleni. Za sušenje paradižnika izberemo manjše plodove, prerežemo jih na pol in razporedimo po pekaču. Sušenje traja nekaj ur več in pri 100 stopinjah, medtem ko krhlje jabolk, hrušk sušimo pri največ 60 stopinjah. Po želji jih pred tem potopimo v raztopino vode in limoninega soka, da manj potemnijo.