Zeleni nadzorniki za čistejše okolje

Društvo zelenih nadzornikov Ljubljana je novembra 2014 ustanovilo šest zanesenjakov, danes pa v njem deluje 257 članov, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Društvo povezuje tiste, ki bi radi negovali in varovali kulturo bivanja v mestu ter širili odgovoren odnos slehernika za kakovost javnega prostora, ki je naša skupna dobrina. Veseli so novih članov in pobud, ki bodo prispevale k čistejšemu okolju. 

V okviru spomladanske akcije Za lepšo Ljubljano, ki jo je vodil Turizem Ljubljana, so člani izvedli dve akciji: v sodelovanju s službo Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije so čistili parkovni gozd na Rožniku; v Parku Tivoli in Novih Fužinah pa so ozaveščali lastnike psov. Delili  so letake o pravilnem ravnanju s psi v parkih in biorazgradljive vrečke za pobiranje pasjih iztrebkov, pobrali smeti na bližnjih parkiriščih ter odstranili posušeno drevo. Pasji iztrebki, ki predstavljajo problem predvsem v soseskah večstanovanjskih stavb, na zelenicah in v parkih pa tudi na pločnikih in drugih peščevih površinah. Več o društvu preberite na naslovu: http://drustvo-zelenihnadzornikov.si.

Februarja leta 1920 sta se poročila Alojzija Rakovec in Janez Križnar iz Stražišča pri Kranju. Sliko hrani hči Danica Mihelič iz Maribora, ki bo septembra dopolnila 98 let.

Med deklicami iz Ljutomera, ki so šle k prvemu obhajilu leta 1940, sta bili tudi sestrici Zalika in Vida Krajnc. Fotografijo nam je poslala Vida Šonaja.

 Fotografija je bila posneta leta 1938 na poroki Pepce in Blaža Habinca iz Kremena pri Krškem. Izmed svatov živi samo še njuna nečakinja Anica Zupančič z Zdol, ki hrani fotografijo.    

Zdravilne rastline zaradi svojih sestavin pomagajo pri premagovanju različnih težav, njihove blagodejne učinke so poznali že v prazgodovini. Da zelišča ugodno vplivajo na telo in duha, boste lahko izvedeli, videli in preizkusili v soboto, 8. junija, od 9.30 do 18. ure  na Vačah (GEOSS, Slivna 18).

Organizatorji,  Zadruga za razvoj podeželja Jarina s partnerji, Društvo za razvoj Slivne in LAS Srce Slovenije, so dogodek poimenovali Dišeča doživetja za zdrava spoznanja. Lani je bil prvi  festival zelišč na Bogenšperku, letos so ga preselili  v geometrično središče Slovenije.

 Kot napovedujejo vremenski strokovnjaki, nas čaka v prihodnjih mesecih več vročinskih valov. Vročina močno obremeni telo in zlasti pri starejših lahko poslabša zdravstveno stanje. V Centru za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani so pripravili priporočila za ravnanje ob povečani toplotni obremenitvi. Velja se jih držati, da ne pride do zapletov z zdravjem.

Splošna priporočila, ki pravzaprav veljajo za vse, so naslednja:

- Zadržujte se v osenčenih in ohlajenih prostorih (ne pozabite na ohlajene javne površine: knjižnice, nakupovalni centri ...). V kolikor nimate klimatske naprave, zračite bivališče v nočnem času, čez dan imejte okna zaprta.

 Zadnje čase se pojavlja vse več peticij, ki se zavzemajo za boljši položaj najstarejše generacije, pa za dostojanstveno staranje in tudi dostojanstveno slovo od življenja. Tudi Amnesty International Slovenije, največja nevladna organizacija za človekove pravice v Sloveniji, jo je pripravila.

V peticiji z naslovom Naj bo starost lepa pozivajo predsednika vlade k čimprejšnjemu ukrepanju za to, da bo država poskrbela za potrebe in človekove pravice starejših z zagotovitvijo delujočih in ustrezno financiranih javnih sistemov. Oblast pozivajo, naj vsem starejšim zagotovi dostop do oskrbe in drugih storitev, ki jih potrebujejo, da lahko živijo dostojno in samostojno življenje, ter da se lahko sami odločajo med različnimi možnostmi, ki so jim na voljo.

 Društvo UP-ornik iz Maribora in Ustanova za pomoč ogroženim Državljani Sveta sta zasnovala projekt Polepšajmo jesen, ki bo socialno ogroženim starim ljudem, ki nimajo dovolj denarja, omogočil dostop do kulture, zabave in družabnosti.

Pri izvedbi jim pomagajo številni prostovoljci ter Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva. Namen je vsaj tisočim upokojenkam in upokojencem, od tega polovico v Ljubljani in polovico v Mariboru, ponuditi »hrano za dušo«. Med drugim jim bodo omogočili ogled filmskih, gledaliških, opernih in baletnih  predstav, udeležbo na koncertih, razstavah, v muzejih, na likovnih, jezikovnih, fotografskih tečajih, obisk stand-up komedije, frizerja, manikerja, maserja, bazena in podobno. Upravičenci ne bodo dobili denarja, ampak posebne vavčerje, ki jih bodo izkoristili po želji. Na ta način jim bodo povedali, da v  Sloveniji živijo dobri ljudje, ki mislijo nanje.

 Svetovni dan brez tobaka, ki ga obeležujemo 31. maja, poteka pod geslom Brez tobaka za zdravje pljuč. Tobačni dim ima hude posledice na zdravje pljuč kadilca in tistim, ki so dimu posredno izpostavljeni. V Sloveniji kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev, na srečo pa se je pa razširjenost kajenja zmanjšala med mladostniki in mladimi odraslimi.

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, sporočajo iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.  Že kmalu po tem začne telo popravljati škodo, povzročeno s kajenjem. Zdravje pljuč se začne izboljševati kmalu, po dveh tednih do treh mesecih se začne izboljševati pljučna zmogljivost, po enem do devetih mesecih se zmanjša dražeči kašelj in ublažijo težave z dihanjem, po desetih letih pa je tveganje za smrt zaradi pljučnega raka pol manjše kot pri kadilcu.

Hiša Ljubhospica v Ljubljani, ki je edina te vrste pri nas in nudi brezplačno in celostno oskrbo neozdravljivo bolnim ob koncu življenja, je pripravila dan odprtih vrat. Kot so povedali, število uporabnikov narašča, zato je hiša že premajhna. Izpostavili so še, da je pri nas za prva leta življenja zelo dobro poskrbljeno, za zadnja pa ne.

Hiša ponuja fizično, psihično in duhovno podporo, ki se prepletajo. Med drugim oskrbovance - na njihovo željo -  obiskujejo predstavniki štirih religij.  Temelj v  hospic oskrbi pa je prostovoljstvo. Trenutno v hiši deluje okoli 20 prostovoljcev, ki se družijo z uporabniki, jim berejo, pomagajo pri gospodinjskih delih in pri organizaciji dogodkov ter opravljajo tehnično-administrativna dela. Veseli so tudi novih prostovoljcev, ki morajo naprej  opraviti dvomesečno izobraževanje.