Skoraj noben praznik ne mine brez plesa, zato ni prav nič čudno, da je pri nas eden najbolj razširjenih konjičkov. Kot odlično in koristno dejavnost ga priporočajo tako ljubitelji plesa kot strokovnjaki. Dokazano je namreč, da je ples ena izmed najboljših dejavnosti za možgane, saj združuje telesno, miselno in socialno aktivnost.

Ples je radoživost gibanja, je govorica telesa ob ritmu, del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda, je most med športom in umetnostjo, predvsem pa je priložnost za druženje, je povedala dr. Meta Zagorc, profesorica plesa in strokovnjakinja na plesnem področju doma in v tujini, na predavanju v okviru cikla Podobe časa na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Ljudje, ki radi plešejo, so radoživi, odprti, duhoviti in sproščeni. Plešejo, ker želijo izboljšati kondicijo in zdravje z gibanjem ob glasbi. Uživajo, ko plešejo sami in tudi ko gledajo druge, ne glede na to, ali gre za umetniški ples (balet, sodobni, scenski), tekmovalni ples, folklorne plese ali par, ki se odlično ujame na plesišču.

 Lidija Leskovšek z Rakeka je samosvoja ustvarjalka, mozaičarka. Ko je pri petdesetih letih izgubila zaposlitev v zunanji trgovini in ni našla druge, je odkrila nov smisel življenja v izdelavi mozaikov iz koščkov barvnega stekla različnih velikosti in oblik. To je sicer ena najbolj trajnih oblik dekorativne umetnosti, ki se je ohranila od antike naprej.

Nikoli prej se ni srečala z mozaiki, a ker je vedoželjna in spretna, je hitro usvojila potrebne veščine ustvarjanja. V zadnjih desetih letih jih je še nadgradila, saj ves čas raziskuje, odkriva in preizkuša nove načine sestavljanja. Motive najde v naravi, všeč so ji zlasti drevesa, kolesa oziroma krožne oblike. V naravi – ob rekah in v njih – najde tudi kamne, ki jih prav tako uporablja v mozaikih. Občudovanja vreden je zlasti relief, ki ga je iz prodnikov ustvarila na visokem zidu pred domačo hišo in je dolg kar 25 metrov.

Na fotografiji so dijaki, ki so v šolskem letu 1953/54 obiskovali lesarsko šolo v Ljubljani. Fotografijo nam je poslal Anton Krek iz Slovenske Bistrice.

Med družicami, ki so avgusta 1933 spremljale blagoslov zvonov na Lešah, je bila tudi Nančka Petrič s Plata nad Mežico, mama Marije Cvetanovski, ki hrani fotografijo.

Fotografija je nastala v Galiciji leta 1916. Na njej je Andrej Podbevšek iz Laz v Tuhinjski dolini. Bil je dragonec pri avstrijski konjenici, kar pomeni, da se je premikal s konjem, boril pa peš. Fotografijo hrani njegova hči Ivanka Mileševič iz Podbrezij. 

Dan za spremembe

V soboto, 6. aprila, bo po vsej Sloveniji potekal 10. dan za spremembe, tokrat pod geslom Odpravimo diskriminacijo. Nevladne organizacije, šole, dijaški domovi, domovi starejših občanov, občine, krajevne skupnosti, muzeji, knjižnice, gledališča in drugi javni zavodi, podjetja in posamezniki bodo z različnimi akcijami spodbujali dobre odnose med različnimi skupinami v družbi. Druženja bodo potekala ob telovadbi, na piknikih, ustvarjalnih delavnicah, ob ogledih filmov, na izmenjevalnicah oblačil ali zelenjavnih sadik, čistilnih ali olepševalnih akcijah ... Slovenska filantropija vabi vse, da za en dan postanejo prostovoljci, spoznavajo nove ljudi in sodelujejo pri odpravi predsodkov ter zatiranju diskriminacije ter nestrpnosti.

Zveza društev upokojencev Slovenije tudi letos sodeluje oziroma bo sodelovala na dogodkih mednarodnih nevladnih organizacij, med drugim tudi pri pobudi ADA in odprti delovni skupini Združenih narodov za staranje (OEWGA).

Predstavniki Zdusa se bodo udeležili generalnega sveta EURAG in sodelovali na njihovih konferencah; udeleževali se bodo sestankov upravnega sveta, zasedanj generalne skupščine in mednarodnih konferenc AGE Platform Europe. Zdus si bo prizadeval za vključitev nekaj svojih strokovnjakov v organizirane delovne skupine v okviru AGE Platform Europe. Prav tako bo še naprej vzdrževal stike z organizacijo EUROCARERS.