Odkar obstaja človeštvo, verjetno obstaja vprašanje, kako dočakati visoko starost. Znanstveniki po vsem svetu se ukvarjajo z dolgotrajnimi in dragimi raziskavami, da bi našli ključ do dolgoživosti in se znali spopasti z izzivi starajoče se družbe. Dejansko pa bi se morali usmeriti v proučevanje življenjskega sloga ljudi, ki so v visoki starosti ohranili svoje telesno, duševno in socialno zdravje, pravi dr. Blaž Podpečan, ki velja za odličnega poznavalca stoletnikov pri nas in v tujini. Kateri so dejavniki, ki poleg tehnološkega razvoja in napredka v medicini obetajo dolgo in predvsem vitalno življenje?

Eden izmed simbolov velike noči so obarvana jajca: pisanice, pisanke, pirhi, remenke, drsanke …, kakor koli jih že imenujemo. Domišljija pri barvanju in krašenju pirhov je neizmerna in marsikateri je prava mala umetnina. Nekaj posebnega so tisti, ki jih izdeluje Miša Arh iz Ljubljane.

Upokojena knjižničarka že desetletja poslikava pirhe, pred leti smo jih že predstavili v Vzajemnosti. Pirhov ne izdeluje zaradi verskih razlogov, pač pa zato, ker rada ustvarja. »Barvanje jajc ima večtisočletno zgodovino, saj je bilo jajce že v poganskih časih simbol novega življenja. Ta simbolika mi je všeč.« Vsako leto jih razstavlja v knjižnici Jožeta Mazovca v Mostah, lani je sodelovala tudi na skupinski razstavi v Lendavi.

Spremembe na žilah bolj kot drugi dejavniki, na primer povišan krvni tlak ali holesterol, pripomorejo k oceni tveganja srčno-žilnih bolezni. Pomembno je zlasti zgodnje prepoznavanju motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni, pri kateri so arterije na nogah zožene ali zamašene.

V nevarnosti, da pride do zoženja žil, so še posebej sladkorni bolniki, kadilci, ljudje s previsokim krvnim tlakom, povišano vrednostjo »škodljivega« holesterola LDL v krvi, previsoko telesno težo, premalo telesno dejavni ljudje ter tisti z ledvičnim popuščanjem. Bolj ogroženi so tudi tisti, ki imajo v družini srčno-žilne bolezni in ljudje po 65. letu. Bolnike s periferno arterijsko boleznijo bolj kot druge ogrožata srčni infarkt in možganska kap.

 Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe bo v soboto, 8. aprila, že osmo leto zapored povezala Slovenke in Slovence vseh generacij pri delovanju za skupno dobro. Podnaslov letošnje akcije se glasi: dan za sodelovanje.

V kar 72 krajih  se bodo krajani družili pri različnih akcijah: od družabnih srečanj s stanovalci domov za starejše, zbiranj oblačil in potrebščin za vsakdanjo rabo za ljudi v stiski, druženj generacij na pohodih ali pri spoznavanju naravne in kulturne dediščine, čistilnih akcij, medgeneracijskih delavnic v različnih spretnostih in številnih drugih podvigih. Po vsej državi bo na ta dan aktivnih več kot 460 organizacij  in več kot 8300 prostovoljcev.  Sodelovalo bo več kot 20 občin, 70 osnovnih in srednjih šol, 13 vrtcev, 80 društev in združenj, 20 krajevnih skupnosti ter 9 podjetij. Prijavljenih je 35 čistilnih akcij, 30 akcij urejanja javnih prostorov, 14 zbiralnih akcij, 60 akcij druženja, 20 medsosedskih akcij in 22 prireditev.

Svetovni dan zdravja, 7. april, je namenjen osveščanju o depresiji oziroma spodbudi, da bi čim več ljudi z depresijo poiskalo in prejelo ustrezno pomoč.  Nič ni narobe, če smo občasno zelo jezni ali žalostni ali pa vidimo pred sabo le še črno prihodnost. Težave nastopijo, če iz takega razpoloženja ne moremo in kar ždimo v tej črni luknji. Zato bi se morali o duševnih težavah veliko pogovarjati: v družini, s prijatelji, zdravstvenimi strokovnjaki, v šolah, na delovnem mestu, zasebno in javno, tudi na socialnih omrežjih.

ŠKOCJAN 

Škocjanski upokojenci so na svoj občni zbor povabili župana, predsednico Rdečega križa, predsednika škocjanskih gasilcev in tudi predstavnike sosednjih društev upokojencev Šmarješke Toplice, Bela Cerkev, Šentjernej, Otočec in Prečna. Predsednik upokojenskega društva Anton Mojstrovič je predstavil preteklo delo in načrt za leto 2017, podelili so tudi priznanja poverjenikom za dolgotrajno delo v društvu. Predstavnik šentjernejske policijske postaje pa je udeležencem svetoval o varnosti v prometu in tudi doma. (Besedilo in fotografija: Jožica Kaučič)

V času zategovanja pasov smo se navadili sami pridelati hrano in tako razbremeniti družinski proračun. Torej vrtnarimo z veseljem in pridelajmo čim več. Zato je zelo pomembno, da izberemo taka gnojila, ki rešijo vse probleme, nam lajšajo in poenostavijo delo in omogočijo dobro rast. Poleg tega naj bodo še cenovno ugodna, kakovostna in seveda bio. Ta beseda postaja zadnje čase pravi hit, čeprav resnici na ljubo ne vemo, kaj bi z njo. 

Ljudje nam pogosto postavljajo vprašanja. Ali je hrana še bio, če uporabim mineralno gnojilo? Če uporabim brikete, je pridelek še bio? Bodo rastline zdrave? Moram priznati, da so to res težka vprašanja, če želim odgovoriti argumentirano in na podlagi dejstev. Kje naj začnem? Najbolje pri stanju nič. Torej, če vrta ali njive nič ne gnojimo.