-
Marušo in Lucijana Skoka iz Ljubljane smo spoznali – kje drugje kot na izletu! Sta zgovoren in zabaven par in že na prvi pogled se opazi njuna povezanost in uglašenost, predvsem pa ljubezen do življenja in želja po doživetjih. Našla sta se v zrelih letih in odkrila, da sta kot ustvarjena drug za drugega.
Oba sta Ljubljančana, vendar se v mladosti nista poznala, čeprav sta živela v bližini, on na Viču, ona pa na drugi strani železniške proge, v Rožni dolini. »Sem pa hodil rabutat sadje k njim,« se nasmeje Lucijan. »Pa tudi jaz sem slišala za fanta z motorjem, ker pa je bil deset let starejši, se nisva poznala,« pove še Maruša. Za motorje ga je navdušila mama že v ranem otroštvu, še hrani fotografijo, na hrbtno stran katere je njegov oče zapisal, da se takrat štiriletni Lucijan »zelo zanima za tehniko, posebno za motorje«. »Moja mama je bila prava atrakcija, ko se je kmalu po koncu druge svetovne vojne vozila z motorjem. Oba sva imela rabljena stara horexa regina, jaz 350 ccm, ona pa 400 ccm, s prikolico. Kor študent sem tudi nekaj malega dirkal. Vožnja z motorjem je zame nekaj najlepšega!«
-
30 novih oskrbovanih najemnih stanovanj
Nepremičninski sklad PIZ, d. o. o., je na javni dražbi Stanovanjskega sklada RS kupil objekt s 30 oskrbovanimi najemnimi stanovanji v stanovanjski soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani. V objektu, ki obsega klet, pritličje in štiri nadstropja, je 14 enosobnih stanovanj (35 do 39 m2), 13 dvosobnih stanovanj (40 do 59 m2) in 3 dvosobna stanovanja s kabinetom (68 do 71 m2). Stanovanja so arhitekturno prilagojena starejšim, imajo balkon, ložo ali teraso in shrambo.
-
Pletenje
Mladinska knjiga Založba, 24,97 evra
Pletenine so spet modne, zato se pletenja loteva vse več ljudi. Sodobni priročnik bo prišel prav tako tistim, ki pletilk še nikoli niso imeli v rokah, kot izkušenim mojstrom oziroma mojstricam. Začetniki bodo dobili vse osnovne informacije: katere pletilke naj izberejo za katero vrsto pletiva, naučili se bodo nasnuti, dodajati, snemati in zazankati petlje, brati vzorce, izdelati šal v osnovnih tehnikah … Teh je v priročniku nazorno in s fotografijo predstavljenih kar 250. Izkušenejši pa se bodo lotili izdelovanja žepov in gumbnic, vpletanja dodatkov, prepletanja cvetličnih intarzij, pletenja norveških in drugih zahtevnejših vzorcev …
-
Kdaj medicina in zdravilstvo z roko v roki?
Z boljšo komunikacijo in ozaveščanjem bolnikov, zdravnikov in zdravilcev bi pridobili vsi, je bilo slišati na okrogli mizi, ki jo je organiziral Zavod Viva, na njej pa so sodelovali strokovnjaki z obeh področij in tudi uporabniki zdravilskih metod.
Pri nas je namreč področje zdravilstva zelo neurejeno, nimamo ustrezne zakonodaje, težave so že s poimenovanjem (uporabljajo se izrazi: komplementarna, alternativna, integrativna medicina). Medtem ko imajo v tujini na medicinskih fakultetah katedre za tovrstni študij, na velikih klinikah pa oddelke za zdravljenje, recimo z metodami tradicionalne kitajske medicine in podobnimi metodami, pri nas študenti medicine o tem nič ne slišijo ne na dodiplomskem niti na podiplomskem študiju. Ministrstvo za zdravje nima registra zdravilcev ali zdravilnih metod, zato seveda ni nadzora, do nedavnega so zdravniki izgubili licenco, če so se ukvarjali še z zdravilstvom …
Boljše sodelovanje zdravstva in sociale
Cilj programa Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, ki naj bi se zaključil februarja prihodnje leto, so strokovna izhodišča za nacionalno strategijo zdravega staranja. O nujnosti tovrstne dolgoročne strategije, ki bi morala zagotavljati kriterije vzdržnosti sistemov socialne zaščite, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe ter delovne aktivnost starejših, pa se pogovarjamo že vsaj desetletje.
Tako pri nas kot v svetu se najhitreje veča starostna skupina najstarejšega prebivalstva. Prebivalci, ki so že dosegli starost 80 let, namreč predstavljajo več kot desetino vseh starejših prebivalcev sveta, do leta 2060 naj bi po pričakovanjih dosegla že petino (več kot 19 %) vseh starejših. Res pa je, da še nikoli v zgodovini človeštva ni živelo toliko zdravih starostnikov kot zdaj. Tudi Slovenija spada med države, kjer dosegajo dolgo pričakovano življenjsko dobo, žal pa temu ne sledijo v enaki meri tudi pričakovana leta zdravega življenja. Izzivov dolgožive družbe so se številne države že lotile s konkretnimi projekti, medtem ko pri nas ukrepe šele načrtujemo.
-
Na pobudo predsednika Komisije za kulturo ZDUS Antona Kotarja so v sodelovanju z Mercatorjem, d. d., v božično-novoletnem času po njihovih trgovskih centrih potekali nastopi folklornih skupin ter pevk in pevcev ljudskih pesmi. Od Kopra do Murske Sobote, od Nove Gorice do Novega mesta, pa še v Postojni, Kranju, na Ptuju, v Celju in Mariboru, v Ljubljani in Velenju so člani društev upokojencev obiskovalcem pričarali prijetno vzdušje.
Oskar Sovinc je o nastopu v Velenju povedal: »Vesele babice z Zdravkom so s petjem ob spremljavi harmonike, berde in bugarije navdušile obiskovalce, Zdenka Kolenc pa je lepo opisovala pesmi in dogodke božičnih dni. Prav tako so Kavški pevci s harmoniko in klarinetom popeljali poslušalce v prelep praznični čas.«
Ves čas po malem premikamo meje
Center za usposabljanje, delo in varstvo otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in za osebe s pridobljeno poškodbo možganov Dolfke Boštjančič, na kratko CUDV, je lani praznoval trideseto obletnico delovanja. Toliko časa je v njem zaposlena dr. Valerija Bužan, klinična psihologinja in zdajšnja direktorica. V veliki meri je prav njena zasluga, da ljudje s posebnimi potrebami niso skriti na obrobju družbe. Trdno verjame, da ne potrebujejo pomilovanja, pač pa sprejetost, enakost in priložnosti, da pokažejo, kaj zmorejo. Zmorejo pa več, kot si mislimo …
Razpršena skrb za starejše ljudi
Medtem ko smo bili pred dobrimi štiridesetimi leti Slovenci vzor marsikateri drugi državi po odlični skrbi za starejše, je danes slika popolnoma drugačna. Prepočasi sledimo sodobnim konceptom, s starejšimi se ukvarjajo znanstveniki, raziskovalci, sociologi, zdravniki različnih strok (razen specialistov geriatrov, ki jih sploh nimamo), psihiatri in psihologi – vsak na svojem področju in s svojega vidika.
Zato se lahko upravičeno vprašamo, kam gre slovenska gerontologija. Tako se je glasil tudi posvet, ki ga je Gerontološko društvo Slovenije pripravilo ob 45. obletnici svojega delovanja. Društvo je nastalo na pobudo utemeljitelja slovenske gerontologije dr. Bojana Accetta in je tesno sodelovalo z »njegovim« Inštitutom za gerontologijo in geriatrijo v Ljubljani. Že od vsega začetka povezuje strokovnjake ter druge ljudi, ki delajo s starimi ljudmi v socialnem ali zdravstvenem sistemu – od zdravnikov, medicinskih sester, socialnih delavk in delavcev, fizioterapevtov, delovnih terapevtov do arhitektov in pravnikov – ali se ukvarjajo z gerontološkimi vprašanji na področju izobraževanja in usposabljanja ali raziskovanja.
-
Normandija na slikah
V Narodni galeriji je od 14. januarja pa vse do 5. aprila 2015 na ogled razstava slikovitih prizorov iz Normandije, pokrajine na severu Francije.
Francoski slikarji druge polovice 19. stoletja (Eugène Boudin, Louis-Alexandre Dubourg, Pierre Bonnard, Adolphe-Félix Cals, Jean-Baptiste Camille Corot, Gustave Courbet, Eugène Delacroix, Claude Monet in drugi) so ujeli podobe morskih pečin z razburkanim morjem, jadrnice v viharjih in na regatah, življenje podeželskih ljudi, ki ob oseki nabirajo školjke, delo ribičev in druge. V nedeljo, 18. in 25. januarja, ob 11. uri se lahko udeležite javnega vodstva po razstavi.
-
Stare fotografije
Anton Jurečič se je kot 27-letni vojak K.u.k. Infanterie Regiment No 17 (“Kranjski Janezi”) fotografiral sredi septembra 1914. Takoj nato so ga poslali na osvajanje Lvova (danes Lviv v Ukrajini) na tedanjo »galicijsko« fronto. Fotografijo hranijo njegovi sinovi.
Takole so se leta 1946 pred fotografa postavili ključavničarji v mehanični delavnici tovarne Meril iz Slovenj Gradca. Fotografijo je poslal Zlatko Škrubej iz Slovenj Gradca.
Številčna družina Kranvogel iz Spodnje Voličine pri Lenartu v Slovenskih goricah se je fotografirala leta 1927. Fotografijo hrani Štefka Kranvogel iz Spodnje Voličine.
