Z Evropsko kartico ugodnosti lahko invalidi lažje in predvsem ceneje dostopajo do različnih storitev - turističnih, športnih, kulturnih ter prevoza doma in tudi v nekaterih državah Evropske unije. Zato je škoda, da jo pozna – in uporablja – premalo ljudi.

Evropsko kartico ugodnosti za invalide lahko na kateri koli upravni enoti v Sloveniji brezplačno pridobijo slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gluhoslepi, gibalno ovirane osebe, osebe z motnjami v duševnem razvoju ter dolgotrajno bolni. Z njo lahko hitro in preprosto uveljavljajo popuste pri več kot 240 domačih ponudnikih. Kje in kolikšne popuste lahko uveljavijo, lahko preverijo na spletni strani http://www.invalidska-kartica.si/ ali prek mobilne aplikacije, ki jo na mobilni telefon naložijo na spletnih straneh iTunes ali Google Play. 

Da bi opozorili na to, kako pomembno je zgodnje odkrivanje kognitivnih sprememb za blaženje težav z demenco, podjetje BrainTrip s partnerji začenja neprofitni projekt POMNI. Poleg ozaveščanja pripravljajo tudi pilotni projekt, ki bo starejšim od 60 let omogočil brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence.

Petsto prostovoljcem bodo s šestimi presejalnimi testi preverili umske sposobnosti (spomin, koncentracijo, govorne veščine, sposobnost načrtovanja in podobno). Udeleženci bodo reševali določene miselne naloge na petih mednarodno uveljavljenih psiholoških in vedenjskih vprašalnikih, ki so se izkazali kot dobri za zgodnjo zaznavo demence (MoCA, ADAS-cog, ACE-III, Phototest, Eurotest). Pri šestem testu pa ne gre za vedenjsko ocenjevanje umskih ali spominskih sposobnosti, pač pa za neposredno meritev delovanja možganov s pomočjo neinvazivne metode, imenovane EEG (elektroencefalografija). Udeležencem bodo merili električno aktivnost možganov s t. i. BrainTripovim demenčnim indeksom (BDI), ki je plod slovenskih raziskav in je že dobila mednarodni certifikat, da jo lahko uporabljajo kot medicinsko napravo. Meritev BDI je kratka in neboleča, do zdaj so jo že preizkusili pri več kot 200 prostovoljcih iz različnih domov za starejše. Testiranja v različnih krajih Slovenije bodo začeli v aprilu. 

Glavkom je potuhnjena bolezen: dolgo ne povzroča težav, ko pa napreduje, povzroči nepovratno okvaro na vidnem živcu. Je celo drugi najpogostejši vzrok za slepoto, ki pa bi jo lahko preprečili, če bi težave pravočasno opazili. S starostjo se veča možnost, da pride do okvar vidnega živca, zato so nujni redni in temeljiti oftalmološki pregledi.

Glavkom je počasi napredujoča okvara vidnega živca zaradi postopnega propada živčnih vlaken, ki povzroča značilne poškodbe vidnega polja. Bolnikom se pred očmi pojavljajo črne packe, blede barve, imajo zamegljen vid ali pa vidijo samo del celotne slike – običajno je najdlje ohranjen centralni del vida. Z napredovanjem bolezni je območje, ki ga vidijo, vse manjše. Pogosto so občutljivi za močno svetlobo, potrebujejo dalj časa, da se prilagodijo svetlobnim spremembam, težko prenesejo prehod iz svetlega v temen prostor. Značilna je izguba kontrasta, ne morejo ugotoviti, koliko je na primer mleka v beli skodelici, težko berejo podnapise na televiziji.

 Marina Drolc iz Motnika nam je poslala dve krasni in zelo stari fotografiji. Na prvi je Marija Bervar, teta njenega očeta, fotografirana pred letom 1915 v Trstu. Spominja se je kot razgledane in odločne ženske. Kot mlado dekle je delala v Zagrebu in Trstu kot gospodinjska pomočnica in sobarica. Nato se je vrnila v rodni Motnik, kjer je vodila svojo trgovino.

Na drugi fotografiji pa je njena stara mama Frančiška Hribar, kasneje poročena Regulj. Že z enajstimi leti je odšla za pastirico k družini v Zajasovniku, nato kot služkinja v graščino na Vranskem, od tam pa v avstrijski Gradec, kje je služila pri bogati meščanski družini. Fotografija je nastala pred njeno poroko leta 1900.

Vsak naj posadi eno medovito rastlino

Čebelarska zveza Slovenije marca začenja projekt Dan sajenja medovitih rastlin. Pri tem jim bodo pomagale srednje kmetijske šole in gozdarji, vabijo pa še posameznike, družine, društva, podjetja, šole, občine …, da 26. marca posadijo vsaj eno medovito rastlino in tako omogočijo pašo ter preživetje našim opraševalcem, hkrati pa omogočijo ohranitev narave za prihodnje rodove. Sadite lahko avtohtone sadike medovitih dreves (lipa, javor, kostanj, jabolko, hruška, češnja ...) in medovite rastline. Čebelarji želijo do leta 2030 v Sloveniji posaditi dva milijona medovitih rastlin v gozdovih, na vrtovih, v balkonskih koritih in tudi parkih ter drugih javnih površinah, pobudo pa razširjajo kar na ves svet, da bi se kar največ ljudi pridružilo njihovemu projektu.