Kakršna koli oblika nasilja, ki temelji na zlorabi moči ene osebe nad drugo, pomeni poseg v osnovne človekove pravice. Žal pa podatki različnih institucij kažejo, da se je med epidemijo covida-19 povečalo nasilje za štirimi stenami.

Vendar pa v nevladnih organizacijah ocenjujejo, da kar dve tretjini primerov nasilja v družini nista prijavljeni – ali iz strahu ali ker je toleranca do takega ravnanja še vedno prevelika. Zato opozarjajo, da nasilje ni osebna težava posameznice in ni stvar zasebnih ali družinskih odnosov, ampak je nedopustno in kaznivo dejanje, ki ga ne smemo le nemo opazovati.

Imamo samo en prostor in tega si delimo vsi je moto projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Osnovni cilj je iskanje ustreznih prilagoditev, s katerimi bi osebam z različnimi oviranostmi zagotovili enakovredno dostopnost v okolju, prometu in pri komunikaciji, s tem pa večjo samostojnost.

Vsakdo izmed nas si želi, da bi bil čim bolj neodvisen. In dokler smo zdravi in gibčni, marsikdo niti ne pomisli, kako skrbno morajo številni gluhi in naglušni, slepi in slabovidni ter gibalno ovirani načrtovati vsako pot od doma. Enako velja za starejše občane in tudi družine z majhnimi otroki. Pri tem morajo upoštevati, ali bodo lahko uporabili javni prevoz, kako dostopne so stavbe, ki jih nameravajo obiskati, ali jih bodo ustavile stopnice ali pa bodo na cilj lahko prišli z invalidskim (ali otroškim) vozičkom, ali so ob poti dostopna...

Starizem, kot z eno besedo imenujemo predsodke, stereotipe, zapostavljanje in diskriminiranje v zvezi s starostjo, je nesprejemljiv, saj je škodljiv tako za posameznike kot družbo v celoti. Pri iskanju rešitev se moramo osredotočiti na vseživljenjski vidik, ki nam pomaga razumeti, da se človek stara že od rojstva, torej ne šele v poznejših letih. Eno najboljših orodij za preseganje stereotipov o staranju pa je medgeneracijska solidarnost.

To je ključno sporočilo mednarodne konference Človekove pravice za vse starosti – Spodbujanje vseživljenjskega vidika in medgeneracijskega sodelovanja za spoprijemanje s starizmom. V sklopu slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije jo je v sodelovanju z organizacijo AGE Platform Europe in Zvezo društev upokojencev Slovenije pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. Čeprav je bilo v zadnjih letih sprejetih kar nekaj dokumentov o pomenu aktivnega in zdravega staranja ter človekovih pravic v starosti, od poročila ZN o starizmu, Zelene knjige o staranju Evropske komisije do Deklaracije o staranju, ki jo je podpisal predsedujoči trio EU (Portugalska, Nemčija in Slovenija), ostaja dejstvo, da je starizem razširjen v institucijah, politikah in celo zakonodajah po vsem svetu ter ima resne posledice na kakovostno življenje in preživljanje starosti.

Policija je v zadnjem času zaznala več drznih tatvin iz stanovanjskih hiš. Storilci se pripeljejo z avtomobilom, največkrat dopoldne. Pod pretvezo, da so uslužbenci komunalnega ali katerega drugega podjetja, stanovalca zvabijo na prosto. Eden ga odpelje nekoliko stran in zamoti s prijaznim klepetanjem, medtem pa drugi neopazno stopi v hišo, pregleda notranjost in pobere denar in vrednejše predmete. Potem se vljudno poslovijo in odidejo.

Da ne bi bili tudi vi žrtev nepridipravov, upoštevajte nasvete policije. Bodite previdni – če na vrata potrka neznana oseba, ki sprašuje za pot ali prosi za kozarec vode, je ne spustite v stanovanje. Če se predstavlja za serviserja ali izvajalca kakšnih del (želijo napeljati kable, kopati jarke ali zbirajo staro železo), vedno zahtevajte, da vam pokaže identifikacijsko izkaznico ali delovni nalog. Bodite pozorni na videz (oblačila, govor, morebitne posebnosti) in na vozilo, s katerim se je obiskovalec pripeljal (znamko, barvo, tip in registrske številke). Ne vabite obiskovalcev v notranje prostore, če pa z njimi stopite na prosto, imejte pod nadzorom vhodna vrata oziroma jih zaklenite in ključ imejte pri sebi (tudi če stopite samo »za vogal«). Na tako ravnanje opozorite tudi svoje sorodnike ali sosede, saj tatovi še posebej radi obiskujejo starejše osebe, ki živijo na samem.

Enakopravno vključevanje invalidov in ustvarjanje vključujočega življenjskega okolja zanje v Sloveniji poteka prepočasno, opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Kot je povedal na spletni konferenci z naslovom Večja mobilnost in dostopnost sta pot k večji udeležbi in opolnomočenju invalidov v družbi, ki jo je v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU organiziralo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s partnerji, varuh pri svojem delu ugotavlja številne kršitve ali pomanjkljivosti. Še vedno so oteženi dostopi do javnih ustanov, kot so šole, upravne enote, sodišča, v potniškem prometu niso vsa vozila prilagojena invalidom, primanjkuje ustreznih stanovanj za tetraplegike in...