GORNJA RADGONA

Društvo upokojencev Gornja Radgona je imelo že lani 70. obletnico ustanovitve, ki pa so jo zaradi zdravstvenih razmer praznovali letos poleti. V sedmih desetletjih se je v društvu zvrstilo osem predsednikov in dve predsednici. Sedanja predsednica Inge Ivanek je poudarila, da položaj upokojencev ni bil nikoli zavidljiv, zdaj so še bolj ogroženi, saj upokojenci dosegajo višjo starost in imajo zato več zdravstvenih težav.

Kot gosti so se praznovanja udeležili predsednica PPZDU Murska Sobota Vijola Bertalanič, župan Stanko Rojko in predsednik Zdusa Janez Sušnik, ki je društvu ob jubileju podelil veliko plaketo Zdusa. Posebni priznanji Zdusa pa sta prejeli dolgoletna tajnica Ivanka Hibler in pevovodkinja Dragica Černe.

V Sloveniji vsako leto umre okoli 20.000 ljudi, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni. Večina med njimi bi potrebovala paliativno oskrbo, ki bi jim omogočila, da bi iz časa, ki jim ga bolezen še daje, potegnili kar največ in bi zadnje mesece ali tedne življenja preživeli brez bolečin. 

Cilj paliativne oskrbe je namreč ohranjanje vrednot in dostojanstva posameznikovega življenja in tudi podpora svojcem tako v času bolnikove bolezni kot v obdobju žalovanja. Pri nas veliko ljudi umre v bolnišnicah in domovih za starejše, največ pa doma. Vendar pa vse bolnišnice nimajo urejenih primernih oddelkov, tisti, ki negujejo neozdravljivo bolne doma, pa so še posebej v stiski. Ponekod lahko pomagajo prostovoljci Slovenskega društva hospic, ki spremljajo hudo bolne in umirajoče. Imamo en sam stacionarni hospic, to je Hiša Ljubhospica v Ljubljani, ki uporabnikom ponuja brezplačno oskrbo, strokovno zdravstveno nego in psihosocialno podporo. Vendar je v njej prostora le za 12 ljudi. Manjši paliativni center pa nameravajo urediti v Prekmurju, točneje v Mali Polani.

Kar 22 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije trpi za kronično bolečino in med temi je po raziskavi iz leta 2019 najpogostejša bolečina v križu in hrbtenici. Ko pa se pekoča bolečina ali mravljinčenje širi v zadnjico in nogo, pa govorimo o nevropatski bolečini.

Pojavi se lahko seveda kjer koli v telesu in bolniki jo opisujejo kot oster ali pekoč občutek v različnih delih telesa, včasih gre za mravljinčenje, mrazenje ali odrevenelost, ali pa je občutek podoben, kot bi nas hkrati zbadalo nešteto iglic ali stresali sunki elektrike. Običajno se bolečine pojavljajo konec dneva in se ponoči celo stopnjujejo, lahko se pojavijo spontano ali jih sproži že blag dotik.

Zbiranje kompletov prve pomoči

Kdaj ste nazadnje preverili rok uporabe kompleta za prvo pomoč, ki ga imate v avtomobilu? Veljavnost mu namreč poteče po petih letih, ker nekateri pripomočki niso več sterilni, so pa še uporabni. Zato komplete prve pomoči s pretečenim rokom veljavnosti zbira AMZS v svojih centrih. Predajo jih Rdečemu križu Slovenije, kjer vsebino s pridom uporabijo pri izobraževanju ekip prve pomoči. Teh je več kot sto, še vsaj 160 jih deluje v osnovnih šolah. Komplete, ki jih bodo zbrali do konca novembra, pa bodo odpeljali v Bosno in Hercegovino, kjer jim zelo primanjkuje sanitetnega materiala za izvajanje tečajev prve pomoči.

Socialne pravice starejših so bile rdeča nit 20. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu starejših. Potekale so razprave o merilih kakovosti dolgotrajne oskrbe, preseganju stereotipov o staranju in starosti z izrazoslovjem, bivanjskih problemih starejših in pomenu poznavanja – in uporabe sodobnih tehnologij.

Tokrat bomo nekoliko več pozornosti namenili razpravi o bivalnih razmerah starejših in možnostih za njihovo izboljšanje, o čemer so se pogovarjali Alenka Ogrin in Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Jera Grobelnik s Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana in Lili Štefanič z občine Kočevje.

 Fotografija je iz leta 1930 s poroke zakoncev Bukovšek iz Loč pri Poljčanah. Hrani jo hči Marija Petek iz Mlač. Kmalu bo praznovala 91. rojstni dan, a še vedno zna na pamet pesem Stoji učilna zidana, ki jo je kot petletno deklico naučila mama.

 Fotografija družine s sedmimi otroki pa je nastala avgusta 1959. Obe fotografiji hrani najmlajša hči Ana Kolarič iz Gajševcev.

 Na fotografiji iz leta 1915 je Angela Vařacha, rojena Podrekar, s hčerkama. V naročju ima mlajšo hčerko Jožico, ob njej pa stoji Božena, mama Brede Kecman iz Kranja, ki nam je poslala fotografijo.