-

Pri Možičkovih v Pivki je bilo 14 otrok, a dva sinova jim je vzela druga svetovna vojna. Miha je odslužil vojaški rok v italijanski vojski, nato je bil ubit na Nanosu, starejši Franc pa je izgubil življenje v Črni gori. Fotografiji hrani njuna nečakinja Mirka Slavec Čelhar iz Postojne.
Na hrbtni strani poročne fotografije sta napisana datum poroke 19. 9. 1952 in posvetilo: Fegiju v spomin Eva in Jože. Fotografijo je hranil pokojni Norbert Ferengja, njegova žena Zdenka Ferengja bo vesela, če se ji oglasita onadva ali pa kdo drug, ki ju pozna. Njeno telefonsko številko vam posredujemo v uredništvu.
Nagradna igra Giordani Gold Fortemente
Maskara Giordani Gold Fortemente, zahvaljujoč posebno oblikovani krtački, neguje in zgosti trepalnice, da se sčasoma okrepijo. Zagotovi volumen in dolgo obstojnost.
Med tistimi, ki boste navedli vsaj eno lastnost maskare, bomo izžrebali štiri nagrajence in jim po pošti poslali nagrado podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 15. maja pošljite na dopisnici na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
-
Prvega maja 2004 je Slovenija s še devetimi državami vstopila v Evropsko unijo.
Drugega maja 1972 je umrl Edgar J. Hoover, prvi direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI.
Četrtega maja 1980 je v Ljubljani umrl predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito.
Pod Rokavskim prelivom so 6. maja 1994 odprli predor, ki je povezal Francijo in Veliko Britanijo.
Devetega maja 1945 je začela veljati nemška vdaja; partizani so vkorakali v Ljubljano.
-
Pripomoček je podoben plugu za oranje, a so ga uporabljali za drugačno delo.
Odgovor pošljite do 16. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Eden izmed vas bo prejel brisačko Vzajemnosti.
Odgovor iz aprilske številke: Na fotografiji je gepl, ki ga je običajno v krogu gnal osel, konj ali vol in tako poganjal mlatilnico ali slamoreznico.
-
Kateri mesec so nekdaj imenovali tudi binkoštni, Marijin ali rožni mesec, cvetnik, petnik, rusalščak …?
Odgovor pošljite do 16. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz aprilske številke: Morsejeva abeceda omogoča sporazumevanje na daljavo z izmenjevanjem dolgih in kratkih znakov.
-
Robynne Chutkan: Rešitev za mikrobiom
Moto priročnika, ki ga je napisala priznana gastroenterologinja, je Živi umazano, jej čisto, kajti vsaka bolezen se začne v črevesju. Pojasnjuje, kako z zahodnjaškim načinom prehranjevanja in življenjskim slogom spodbujamo črevesno neravnovesje, kar negativno vpliva na presnovo, hormone, nam ruši imunost in celo kvari gene. Bralce uči, kako okrepiti črevesni mikrobiom (poimenovanje za milijarde bakterij, ki živijo v črevesju), ga očistiti škodljivih zdravil in živil ter kako spodbuditi k množenju koristne bakterije, ki varujejo naše zdravje. (Hiša knjig, 26,99 evra)
-

SLIKARKA
Ivica Jan iz Medvod je prava »tavžentroža« med rokodelci. Samo klekljati ne zna, odlično pa obvlada številne druge spretnosti: od kvačkanja, pletenja, vezenja, šivanja do izdelovanja glinenih izdelkov, rož iz najrazličnejših materialov in še marsičesa. Poleg tega se ukvarja z zelišči, saj jo je stara mama že v otroških letih naučila nabiranja, sušenja in uporabe zdravilnih rastlin. Iz njih pripravlja čaje, napitke in namaze, na prireditvah se rada pokaže kot Pehta Ivica. Z različnimi izdelki je sodelovala že na marsikateri razstavi. Velikokrat je vodila delavnice ročnih del za upokojence ministrstva za obrambo, kot mentorica se je večkrat udeležila tudi rokodelskih delavnic Zdusa v Delfinu, saj svoje znanje rada prenaša na druge. »A ni boljše, da se ljudje s čim prijetnim zamotijo, kot da samo sedijo in mislijo na slabe stvari,« pravi.
-
Zobozdravniki opozarjajo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje ustno zdravje, vzdržuje ga s primerno ustno higieno in pravočasnim obiskom zobozdravnika, oni pa nam pomagajo obdržati zdrave zobe skozi vsa življenjska obdobja.
Posebej pomembna je skrb za dobro ustno zdravje v starosti, saj nam zagotavlja kakovostno življenje (od žvečenja, požiranja, govora, prehrane do pozitivne samopodobe in druženja) ter preprečuje bolečine. Vendar pa imajo starejše ter slabovidne in slepe osebe zaradi slabših ročnih spretnosti in motenj vida pogosto težave pri vzdrževanju ustne higiene. Stanje slabšajo tudi nezdrave prehranske navade, pridružene bolezni in uporaba zdravil, katerih stranski učinek so suha usta. Stomatologi jim predlagajo, naj oščetkajo zobe dvakrat na dan (dve do tri minute z mehko ščetko in zobno kremo s fluoridi, priporočljiva je tudi uporaba medzobnih ščetk, če je zob še veliko) oziroma vsak dan temeljito očistijo protezo. Če je le mogoče, naj vsaj enkrat na leto obiščejo zobozdravnika, sicer pa naj si enkrat na mesec pregledajo ustno sluznico in skrbijo za to, da bodo usta ves čas primerno vlažna.
-

Zbiranje rabljenih očal
Navadna ali sončna korekcijska očala, ki jih ne potrebujete več, lahko do 14. maja prinesete v katero koli Hoferjevo trgovino in tam odložite v posebne škatle. Podjetje Hofer in Lions klub Ljubljana Trnovski zvon že deseto leto zapored organizirata akcijo zbiranja rabljenih očal. Po zaključku akcije bodo zbrana očala pregledali in poslali v francoski zbirni center Medico France. Tam jih bodo označili z optičnimi parametri, očistili in jih odposlali v manj razvite države, kjer bodo z njimi razveselili slabovidne posameznike.
Digitalizacija: povezuje ali ločuje?
Že pri vsakdanjih opravkih v trgovini, banki ali pri zdravniku je pomembno, kako hitro smo zmožni slediti in se prilagajati spremembam. Ali povedano drugače – kako dobro se znajdemo v digitalnem svetu, kako obvladujemo sodobno tehnologijo. Da imajo starejši z digitalnimi postopki največ težav, govorimo že vsaj desetletje, kljub temu pa digitalni razkorak med tistimi, ki so del digitalne družbe, in tistimi, ki niso, s starostjo vedno bolj narašča.
Da smo v koraku z digitalnim svetom, moramo uporabljati mobilne aplikacije, za kar pa potrebujemo pametne telefone. Vendar je za marsikoga njihova uporaba prezapletena, poleg tega si številni ne morejo privoščiti dražjih aparatov in jim je tako rekoč onemogočen dostop do cenejših e-plačil ali hitrejšega naročanja na zdravstvene storitve ali enostavnejšega pridobivanja uradnih dokumentov.



