-
Na fotografiji, ki naj bi nastala leta 1928, je družina Jurija in Terezije Holc iz Stare Gore v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Stoji najstarejši sin Jožef, pred njim je Vincenc, v maminem naročju pa najmlajši Anton. Ob straneh stojita hčerki Anica in Marica. Fotografijo hrani Nada Holc iz Maribora, Vincenčeva snaha.
Olgica in Pišta Cipot sta se poročila leta 1961 v Tešanovcih. Svatba je trajala cele tri dni, med svati je bila tudi nevestina prijateljica Angelca Turšič iz Ljubljane, ki nam je posredovala fotografijo.
-
Drugega aprila 1792 je dolar uradno postal denarna enota Združenih držav Amerike.
Tretjega aprila 1945 je Rdeča armada osvobodila Mursko Soboto.
Dvanajst zahodnih držav je 4. aprila 1949 ustanovilo zvezo Nato, vojaško-politično organizacijo držav za sodelovanje na področju obrambe.
Četrtega aprila 1968 je bil v atentatu ubit Martin Luther King mlajši, ameriški baptistični duhovnik, borec za državljanske pravice in nobelovec.
Petega aprila 1998 so na Japonskem odprli most Akaši-Kaikjo, ki povezuje otoka Šikoku in Honšu ter je najdaljši viseči most na svetu.
-
Ali prepoznate predmet na fotografiji? Za kaj so ga uporabljali?
Odgovor pošljite do 15. aprila na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Eden izmed vas bo prejel brisačko Vzajemnosti.
Odgovor iz marčne številke: Na fotografiji je brana, ki jo kmetje uporabljajo za rahljanje zemlje po oranju.
Darilo prejme: Cvetka Štalekar, Vojnik.
-
Čemu je namenjena Morsejeva abeceda?
Odgovor pošljite do 15. aprila na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz marčne številke: Novelo Starec in morje je napisal Ernest Hemingway.
Darilo prejme: Martin Frankovič, Leskovec pri Krškem.
Čestitamo!
-
Isabel Allende: Paula
Izjemen, čustven avtoportret, pravijo literarni kritiki o romanu, ki ga je znana južnoameriška pisateljica napisala ob hčerini bolniški postelji. In hkrati je to njena najbolj ganljiva in osebna knjiga. V želji, da bi hčer prebudila iz globoke nezavesti, je začela pisati zgodbo o svoji družini, odnosih, spominih, mističnih izkušnjah, skrivnostih in tudi zgodbo o upanju in sreči. Kot je dejala sama, jo je pisanje rešilo popolnega obupa, pomagalo ji je razumeti in sprejeti, kaj se je zgodilo. (Založba Sanje, 29 evrov)
-
Zaščitimo se pred klopi
Pomladno sonce je prebudilo klope, ki so pogosti prenašalci bolezni, zlasti Lymske borelioze ali klopnega meningoencefalitisa (KME). Človeka se oprimejo, ko se dotika listja, trave in podrasti, zato bodimo pozorni, ko se gibamo na prostem. Z obleko pokrijmo čim več kože, ne hodimo čez visoko travo in podrast in uporabimo zaščitno sredstvo – repelent. Po vrnitvi domov pa temeljito preglejmo oblačila in celo telo. Bodimo pozorni, saj se klopi najraje prisesajo na vlažne dele telesa, kot so podpazduhe, pregibi rok in nog, kožne gube. Če najdemo prisesanega klopa, ga s pinceto za odstranjevanje klopov ga primimo čim bližje koži in celega počasi izvlecimo. Mesto vboda nekaj tednov opazujemo, če se na koži pojavi rdeč kolobar, pojdimo k zdravniku.
-
BREŽICE
Člani Društva upokojencev Brežice, ki je s 1207 člani največje društvo v Posavju, so 18. marca opravili občni zbor. Po besedah predsednice Jožice Sušin so zastavljeni program v lanskem letu v veliki meri uresničili. Še naprej si bodo prizadevali za boljši položaj starejših: dostop in nižje cene oskrbe na domu, za več ugodnih najemnih stanovanj, vzpostavitev večgeneracijskega centra in dnevnega centra v Brežicah, več mest v brežiškem domu starejših in ustanovitev manjših enot tudi v drugih krajih v občini. Trudili se bodo za pridobivanje novih članov ter sodelovanje z drugimi društvi in občinskimi ustanovami.
-
Šola je zakon!
V Slovenskem šolskem muzeju so odprli novo stalno razstavo o šolstvu na Slovenskem od prazgodovine do sodobnosti. Popelje nas skozi trinajst zgodovinskih obdobij, in sicer od najzgodnejših oblik izobraževanja, ki so potekala na način »glej in se uči«, do pojava učiteljskega poklica (da so se pojavili zelo zgodaj, priča napis na nagrobniku iz rimskih časov). Spoznavamo prva pisala in načine opismenjevanja pa stroga šolska pravila, ki so veljala tako za deklice kot za fante od leta 1774, ko je Marija Terezija vpeljala splošno šolsko obveznost za...
Z evropsko kartico do več ugodnosti
Z Evropsko kartico ugodnosti lahko invalidi lažje in predvsem ceneje dostopajo do različnih storitev - turističnih, športnih, kulturnih ter prevoza doma in tudi v nekaterih državah Evropske unije. Zato je škoda, da jo pozna – in uporablja – premalo ljudi.
Evropsko kartico ugodnosti za invalide lahko na kateri koli upravni enoti v Sloveniji brezplačno pridobijo slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gluhoslepi, gibalno ovirane osebe, osebe z motnjami v duševnem razvoju ter dolgotrajno bolni. Z njo lahko hitro in preprosto uveljavljajo popuste pri več kot 240 domačih ponudnikih. Kje in kolikšne popuste lahko uveljavijo, lahko preverijo na spletni strani http://www.invalidska-kartica.si/ ali prek mobilne aplikacije, ki jo na mobilni telefon naložijo na spletnih straneh iTunes ali Google Play.
Zgodnje odkrivanje demence še ne pomeni diagnoze
Da bi opozorili na to, kako pomembno je zgodnje odkrivanje kognitivnih sprememb za blaženje težav z demenco, podjetje BrainTrip s partnerji začenja neprofitni projekt POMNI. Poleg ozaveščanja pripravljajo tudi pilotni projekt, ki bo starejšim od 60 let omogočil brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence.
Petsto prostovoljcem bodo s šestimi presejalnimi testi preverili umske sposobnosti (spomin, koncentracijo, govorne veščine, sposobnost načrtovanja in podobno). Udeleženci bodo reševali določene miselne naloge na petih mednarodno uveljavljenih psiholoških in vedenjskih vprašalnikih, ki so se izkazali kot dobri za zgodnjo zaznavo demence (MoCA, ADAS-cog, ACE-III, Phototest, Eurotest). Pri šestem testu pa ne gre za vedenjsko ocenjevanje umskih ali spominskih sposobnosti, pač pa za neposredno meritev delovanja možganov s pomočjo neinvazivne metode, imenovane EEG (elektroencefalografija). Udeležencem bodo merili električno aktivnost možganov s t. i. BrainTripovim demenčnim indeksom (BDI), ki je plod slovenskih raziskav in je že dobila mednarodni certifikat, da jo lahko uporabljajo kot medicinsko napravo. Meritev BDI je kratka in neboleča, do zdaj so jo že preizkusili pri več kot 200 prostovoljcih iz različnih domov za starejše. Testiranja v različnih krajih Slovenije bodo začeli v aprilu.
