KULTURA

Predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU prof. dr. Ivan Šprajc je že več kot tri desetletja usmerjen v raziskovanje življenja starodavnih Majev in predšpanskih kultur Mezoamerike. Zelo pomembni so rezultati njegovih arheoloških terenskih raziskav, ki jih je v zadnjih letih vodil na polotoku Jukatan. Letos je odkril ostanke enega največjih majevskih mest na tem območju, ki mu domačini pravijo El Yesal, že prej pa najdišče Minanbé. Raziskave razkrivajo, kakšni so bili Maji, kakšna sta bila njihova družbena ureditev in način življenja.

GLEDALIŠČE

75 LET MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA 

Sezono, v kateri bo 11 premier, so začeli z dramo Oskarja Wilda Saloma, oktobra se bodo spomnili 150-letnice rojstva Ivana Cankarja in na oder postavili njegovo zgodnjo igro Romantične duše. To je rafinirana zgodba o vplivu politike na človekovo intimno doživljanje sveta in ljubezni skozi objektiv treh ženskih protagonistk, ki jih bo režijsko portretirala Maša Pelko. Pripravili so tudi razstavo, ki so jo naslovili 75 prebojnic MGL, z njo pa se bodo poklonili 75 ustvarjalkam, ki so s svojim delom na odru in v zaodrju opazno zaznamovale umetniško in profesionalno pot tega gledališča. Razstavo bodo odprli 16. oktobra v atriju ljubljanske mestne hiše.

Kultura

Nagrajenka sklada Staneta Severja Anja Garbajs in častni član ter prejemnik šentjakobskega prstana Tone Bertoncelj, oba tudi prejemnika srebrnega priznanja Zveze kulturnih društev Ljubljana za vrhunske umetniške dosežke in organizacijski prispevek, sta igralca Šentjakobskega gledališča z dolgoletnimi izkušnjami. Z nami delita spomine na stotine nastopov, pogled na razliko med ljubiteljstvom in profesionalizmom ter pomen občinstva, ki igralcu daje največje zadoščenje.

GLEDALIŠČE

Vpisi abonmajev v slovenske dramske, operne, glasbene in baletne hiše so se že začeli. Predstavljamo utrinke nekaterih gledališč iz njihove nove sezone.

V središču prihajajoče sezone Mestnega gledališča Ptuj je predvsem vprašanje časa. Po napovedih direktorja Petra Srpčiča si bodo prizadevali, »da se vsaj za kratek čas združimo v soustvarjanju neke nove, globlje resničnosti, v kateri nastajajo svetovi, občutljivi za svetlobo. Ki so iz take snovi kot sanje, kot mi sami, ki smo le zgoščen zvezdni prah«. Sezona prinaša predstave v režiji Kokana Mladenovića, Jerneja Lorencija, Sebastijana Horvata in Žige Hrena. Dve uprizoritvi bosta samostojni, dve pa bosta nastali v koprodukciji z drugimi gledališkimi hišami.

KULTURA 

Jasna Knez je eno velikih imen slovenskega, nekdanjega jugoslovanskega in tudi mednarodnega sodobnega plesa. Ustvarila je številne avtorske plesno-gledališke projekte, s katerimi je gostovala na različnih festivalih alternativnih in eksperimentalnih odrov, sodelovala je z režiserji kot koreografinja pri gledaliških predstavah in vodila skupine sodobnega plesa. Prejela je več prestižnih nagrad, med drugim leta 2013 nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Doma in v zamejstvu je vodila tečaje orientalskega in izraznega plesa ter odrskega giba. Občasno se izpoveduje v literarnih prebliskih.

38. MEDNARODNI FESTIVAL IMAGO SLOVENIAE – PODOBA SLOVENIJE

Tudi letos napovedujejo kakovosten in pester program klasične, džezovske in etno glasbe. Kar 526 glasbenikov iz 23 držav se bo predstavilo na 45 koncertih. Ti ostajajo brezplačni za obiskovalce, saj jim je uspelo pridobiti pokrovitelje, je povedal direktor Jan Kern in dodal: »Naše temeljno vodilo ostaja dostopnost vrhunske kulture, saj želimo kakovostne glasbene vsebine približati čim širšemu krogu poslušalcev.« S partnerji iz Primorske, Štajerske in Osrednje Slovenije so začeli mednarodni projekt Povezovanje invalidskih in kulturnih NVO.

Iz zgodovine

V Mestnem muzeju Ljubljana so pripravili poletno razstavo, ki osvetljuje nastanek in zgodovino ideje o poletnem počitnikovanju na morju. To se je uveljavilo v 19. stoletju, a sprva le med bogatimi.

Južna železnica je leta 1857 tudi slovenske kraje povezala z morsko obalo in Trstom. Vse več obiskovalcev je privabljala tedanja »avstrijska riviera«, Portorož, ki so ga prej obiskovali le tisti, ki so si lahko privoščili križarjenje s parnikom. V drugi polovici 20. stoletja pa so tudi slovenski delavci množično odhajali na morje, saj so se uveljavile sindikalne počitnice. Večina jih je morje videla prvič, letovanje jim je omogočila pravica do večdnevnega plačanega letnega dopusta.

Kultura 

74. LJUBLJANA FESTIVAL, 21. 6.–8. 9.

Ob odprtju festivala bo na sporedu Puccinijeva opera Turandot, s katero bodo počastili stoto obletnico prve uprizoritve. Sledila bo množica dogodkov. Nekatere bomo predstavili v naslednji reviji. Tradicionalna Poletna noč bo letos posvečena legendarnemu Otu Pestnerju. Nostalgični večer bo 30. junija na Kongresnem trgu.

Foto: Darja Štravs Tisu

LENT 2026 V  MARIBORU

Kultura 

Pesnica, esejistka, umetnostna zgodovinarka, likovna in literarna kritičarka, urednica ter založnica Tatjana Pregl Kobe je doslej ustvarila izjemen opus: 19 pesniških zbirk, več kot 30 knjig za otroke in mladino, nekaj likovnih monografij ter številne študijske izdaje s področja umetnostne zgodovine, predvsem slovenske knjižne ilustracije. Za svoje delo je bila doma in v tujini večkrat nagrajena. Osemdeset let bo dopolnila 31. julija. V počastitev njenega jubileja je in še bo letos izšlo več njenih del.

GLEDALIŠČE

(TOTALNO) KATASTROFALNA VEČERJA

To je nova uprizoritev na odru Šentjakobskega gledališča. Besedilo Marca Camolettija temelji na hitrih menjavah identitet, zapletih in lažeh. Izvrstna komedija se dogaja v odročni hiši, v kateri Štefan namerava preživeti konec tedna z ljubico, medtem ko naj bi žena odpotovala. Da bi imel popoln alibi, povabi prijatelja in naroči kuharico. Načrt se seveda kmalu izjalovi — odrsko dogajanje, polno presenetljivih preobratov, pa v občinstvu povzroča gromek smeh in zabavo. Zasluge za to imajo Aleš Valič kot režiser ter  Janez Usenik, Maja Eržen, Tomaž Cvar, Neja Frbežar, Tina Drobež in Marko Skok Mezopotamsky s svojo igralsko energijo.