KULTURA

Silvan Omerzu je oblikovalec lutk, režiser, scenograf, dramaturg, vizualni umetnik in knjižni ilustrator. Za svoje delo je prejel številne nagrade doma in v tujini, pred desetimi leti tudi nagrado Prešernovega sklada, Društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA pa mu je ob iztekajočem se letu podelilo nagrado za življenjsko delo. V utemeljitvi so zapisali, da je Omerzu subtilen diagnostik časa, prisluškovalec senc, portretist sodobnosti, svarilec prihodnosti in varuh preteklosti. Njegova predanost lutki pomeni edinstven fenomen v slovenskem lutkarskem prostoru.

Kultura 

LETO 2026 POSVEČENO ZOFKI KVEDER

Letos mineva sto let od njene smrti, zato se je bomo spominjali s številnimi dogodki. Med njimi bodo: izid znanstvene monografije, praizvedba njenega besedila Pravica do življenja v Prešernovem gledališču Kranj, septembra mednarodni simpozij v Novi Gorici ter razstava v Slovenskem gledališkem inštitutu. V Pragi bodo pripravili literarni sprehod, s katerim bodo zaznamovali lokacije, na katerih je delovala. V Zagrebu pa se je bodo spomnili z okroglo mizo. Zofka Kveder ni pomembna le kot pisateljica, prevajalka, urednica, kot je poudarila dr.

Kultura

Konec lanskega novembra se je na posebno prisrčni slovesnosti v Slovenskem etnografskem muzeju v družbi prijateljev, kolegov in znancev prof. dr. Svanibor Pettan poslovil kot redni profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Je tudi dolgoletni član več mednarodnih organizacij in združenj za tradicijsko glasbo. Vzrok je prozaičen – upokojitev. Kot gostujoči in vabljeni profesor je predaval po vsem svetu. Njegovo delovno življenje je bilo kot ustvarjalni ognjemet. Zanimivo in polno. Vredno ga je spoznati in si ga zapomniti.

RAZSTAVE

RAZSTAVA SIMON 

Postavili so jo v galeriji Prešernove hiše v Kranju v počastitev 190. obletnice rojstva pesnika Simona Jenka. Vodi nas od pesnikovega otroštva na kmetih, mladosti v Ljubljani, dunajskih študijskih let, zrelega ustvarjanja vse do prezgodnjega konca življenja. Čeprav je v svojem življenju izdal le eno pesniško zbirko s preprostim naslovom Pesmi, ga slovenska literarna zgodovina uvršča med najvplivnejše slovenske pesnike. Po njem je poimenovana Jenkova nagrada, s katero Društvo slovenskih pisateljev nagrajuje najboljšo pesniško zbirko...

 KULTURA      

Letos mineva sto let od rojstva klasika slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra. V Mestnem muzeju Ljubljana se mu poklanjajo z razstavo njegovih izvirnih del, fotodokumentov in drugih dokumentarnih predmetov. Aleksander Buh, velik poznavalec stripov in pobudnik razstave, ki je z Mustrom prijateljeval zadnjih dvajset let umetnikovega življenja, pa je povedal veliko zanimivega o njem in stripu nasploh.

Miki (uradno Nikolaj) Muster se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti, a je večino otroških let preživel v Ljubljani, dokončal je študij kiparstva na takratni Akademiji za likovno umetnost, se zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu in zaslovel kot avtor Zvitorepca, ki je neprekinjeno izhajal 21 let. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je ustvaril trojico pomembnih pionirskih del slovenskega risanega filma: Puščico, Kurirja Nejčka in Zimsko zgodbo. Razstava, ki jo je pripravila Barbara Savenc   in bo na ogled do 22.

GLASBA

NOVOLETNI KOCERT DUNAJSKIH FILHARMONIKOV

Na novega leta dan boste na prvem programu RTV SLO prisluhnili petim krstnim izvedbam, med drugim tudi glasbi dveh skladateljic: Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju na Dunaju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi, in afroameriške skladateljice Florence Price. Ob novih delih ostaja na programu močno zastopan kralj valčka Johann Strauss mlajši. Orkester Dunajske filharmonije bo tokrat vodil Kanadčan Yannick Nezet-Seguin, ki z njim sodeluje od leta 2010, taktirko na znamenitem novoletnem koncertu v Zlati dvorani dunajskega Musikvereina pa bo prevzel prvič. Člana Dunajskih filharmonikov sta iz Slovenije violinistka Petra Kovačič in kontrabasist Iztok Hrastnik.

Branje je potovanje

Slogan 41. slovenskega knjižnega sejma nakazuje, da bo osrednja pozornost namenjena eni najbolj izjemnih žensk svojega časa – Almi Maximiliani Karlin. Pisala je romane, potopise, črtice, eseje, članke in notne zapise, v katerih se prepletajo oddaljeni svetovi in notranji boji. Rodila se je pred 136 leti v Celju, ki bo mesto v gosteh na knjižnem sejmu. Ta se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, tokrat dan dlje kot običajno, od 24. do 30. novembra. Svojo ponudbo bo predstavilo več kot sto založb in drugih razstavljavcev.

KULTURA      

Petje v pevskih zborih je med Slovenci že od nekdaj zelo priljubljeno. Zborovstvo je še vedno najbolj razširjena oblika ljubiteljske dejavnosti pri nas, ki vključuje 64.000 pevcev v 1900 odraslih pevskih zborih. Med njimi je nekaj posebnega Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, ki letos slavi svojo stoto obletnico.

Podpredsednico mag. Marjeto Raztresen smo poprosili, da opiše zgodovino zbora. »Prepevati je začel že leta 1920 na Tržaškem. Ustanovili so ga tržaški Slovenci. Zdelo se jim je pomembno, da se ohranja slovenska beseda, in menili, da je to najlažje doseči z glasbo. Žal je bil takrat fašizem zelo močen in po dveh letih je moral zbor prekiniti svoje delovanje. Na pobudo Srečka Kumarja so 1. novembra 1925 ustanovili pevski zbor učiteljev v matični domovini, ključna osebnost pri začetnem razvoju je bil tudi Emil Adamič. Njegovo delovanje je bilo prekinjeno samo med drugo svetovno vojno. Danes ima sedež v Ljubljani, kar je glede na to, da pevci prihajajo iz različnih krajev, najbolj pravično.«

GLEDALIŠČE

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ – Moč srca in poguma

Tako so naslovili gledališko sezono, kjer bodo v ospredje stopile zgodbe, ki odkrivajo, kakšna moč in pogum izvirata iz človeške krhkosti, ranljivosti in skrbi. Sezono so odprli s premiero predstave Don Kihot, ki je bila sen , ki za osrednji lik postavi Don Kihoto – žensko, ta v zblaznelem, krutem in neljubečem svetu išče ljubezen. Oktobra bo sledila koprodukcija s SLG Celje. Po motivih proznih del Ivana Cankarja bo uprizoritev In mnogi drugi … avtorjev Bora Ravbarja in Varje Hrvatin, ki sta stereotipno cankarjansko mater osveženo...

KULTURA

Marij Čuk je pesnik, pisatelj, esejist in scenarist. Bil je novinar pri Primorskem dnevniku in nazadnje glavni urednik za Furlanijo - Julijsko krajino na italijanski radioteleviziji RAI. Napisal je deset pesniških zbirk, številne radijske igre in satirične nadaljevanke ter vrsto dram, ki so bile uprizorjene v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, izdal je šest romanov. Konec lanskega leta je sprejel predsednikovanje Društvu slovenskih pisateljev.

Pred kratkim končano 40. Vilenico – mednarodni literarni festival je kot predsednik vodil prvič in napisal poslanico, ki si jo velja zapomniti. Naslovil jo je Vileniška vilinska prošnja in v njej je med drugim zapisal: »Prosim vas, gospe in gospodje vojne, oboroževanja, streljanja, ubijanja, prosim vas, ubijalke in ubijalci otrok, starejših, obolelih, vseh nedolžnih in nemočnih, prosim vas, rušitelji šol, bolnišnic, domov, kulture, zgodovinske resnice, rotim vas, sovražniki knjig in umetnosti, povejte, za kaj, za koga, v čigavem imenu...