KULTURA

Maja Weiss je pred kratkim prejela Štigličevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Njenih 46 mednarodnih in nacionalnih nagrad potrjuje, da je ena najvidnejših slovenskih filmskih režiserk, ki je slovenskemu filmu dala glas, širino in pogum. Je pionirka. Pa ne zato, ker bi nosila rdečo pionirsko rutico, ampak ker je bila pri nas prva filmska režiserka in ker za njo prostor ni bil več enak.

Njena filmografija obsega več kot 50 naslovov, prikazanih na več kot 150 festivalih doma in v tujini. Njeno delo ima izjemen razpon, od igranega psihotrilerja, intimnega filmskega eseja, biografskega portreta do politično angažiranega dokumentarca. To dokazujejo številni filmi, med drugim Fant, pobratim smrti, Judje na Slovenskem, Odkrivanje skritega spomina Angele Vode, Zajeti v izviru – slovenski otroci Lebensborna. Imela je srečo, da je odraščala v času novega vala in punka ter neverjetnega kulturnega vrenja metliške mladine z dramsko...

FILM

TAJNI AGENT V KINODVORU

Režiser Kleber Mendonça Filho v filmu pričara barve, vonje in zvoke totalitarne Brazilije sedemdesetih let, »ko so imeli zidovi ušesa in je vsak gib lahko bil sumljiv«, spomin na čas diktature in posebnega razpoloženja. Marcelo je tehnološki strokovnjak na begu. »Izziv je bil posneti film o logiki tistega časa, politiki, nasilju, manipulaciji,« je povedal režiser. Tajni agent je nepredvidljiv, duhovit politični triler, predvsem pa ljubeč portret kraja in njegovih prebivalcev. Film je inteligenten, bogat, očarljiv, pa tudi smešen in nostalgičen. Zato ne čudi, da je dobil številne nagrade, med drugim za najboljšo režijo in najboljšega igralca – Wagner Moura v Cannesu, na festivalih v New Yorku, Torontu, Riu, San Sebastianu, Londonu in Rotterdamu.

KULTURA

Mitja Gobec je za svoje dolgoletno delo kot zborovodja, urednik, mentor in publicist pred kratkim prejel zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V utemeljitvi so povedali, da je osrednja osebnost slovenske zborovske kulture in da je več kot sedemdeset let prispeval k razvoju zborovstva, uredil več kot 160 notnih zbirk, vodil deset pevskih zborov ter naročil okrog 40 novih skladb. Njegovo delo vključuje tudi publicistiko, strokovno svetovanje ter pomoč zborovodjem doma in v zamejstvu.

GLEDALIŠČE

MARIJA STUART V SNG MARIBOR

Friedrich Schiller je leta 1800 napisal napeto politično dramo, ki poteka med katoliško škotsko kraljico Marijo in protestantsko angleško vladarico Elizabeto. Čeprav v ospredje postavlja boj za krono, pa je dramatik izpostavil nasprotja in boj dveh svetovnih nazorov. Režiser Diego de Brea pravi, da je to drama o brezizhodnosti in himna neuklonljivosti. V vlogi Marije se predstavi Nataša Matjašec Rošker, v vlogi Elizabete pa Mateja Pucko.

KULTURA

Silvan Omerzu je oblikovalec lutk, režiser, scenograf, dramaturg, vizualni umetnik in knjižni ilustrator. Za svoje delo je prejel številne nagrade doma in v tujini, pred desetimi leti tudi nagrado Prešernovega sklada, Društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA pa mu je ob iztekajočem se letu podelilo nagrado za življenjsko delo. V utemeljitvi so zapisali, da je Omerzu subtilen diagnostik časa, prisluškovalec senc, portretist sodobnosti, svarilec prihodnosti in varuh preteklosti. Njegova predanost lutki pomeni edinstven fenomen v slovenskem lutkarskem prostoru.

Kultura 

LETO 2026 POSVEČENO ZOFKI KVEDER

Letos mineva sto let od njene smrti, zato se je bomo spominjali s številnimi dogodki. Med njimi bodo: izid znanstvene monografije, praizvedba njenega besedila Pravica do življenja v Prešernovem gledališču Kranj, septembra mednarodni simpozij v Novi Gorici ter razstava v Slovenskem gledališkem inštitutu. V Pragi bodo pripravili literarni sprehod, s katerim bodo zaznamovali lokacije, na katerih je delovala. V Zagrebu pa se je bodo spomnili z okroglo mizo. Zofka Kveder ni pomembna le kot pisateljica, prevajalka, urednica, kot je poudarila dr.

Kultura

Konec lanskega novembra se je na posebno prisrčni slovesnosti v Slovenskem etnografskem muzeju v družbi prijateljev, kolegov in znancev prof. dr. Svanibor Pettan poslovil kot redni profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Je tudi dolgoletni član več mednarodnih organizacij in združenj za tradicijsko glasbo. Vzrok je prozaičen – upokojitev. Kot gostujoči in vabljeni profesor je predaval po vsem svetu. Njegovo delovno življenje je bilo kot ustvarjalni ognjemet. Zanimivo in polno. Vredno ga je spoznati in si ga zapomniti.

RAZSTAVE

RAZSTAVA SIMON 

Postavili so jo v galeriji Prešernove hiše v Kranju v počastitev 190. obletnice rojstva pesnika Simona Jenka. Vodi nas od pesnikovega otroštva na kmetih, mladosti v Ljubljani, dunajskih študijskih let, zrelega ustvarjanja vse do prezgodnjega konca življenja. Čeprav je v svojem življenju izdal le eno pesniško zbirko s preprostim naslovom Pesmi, ga slovenska literarna zgodovina uvršča med najvplivnejše slovenske pesnike. Po njem je poimenovana Jenkova nagrada, s katero Društvo slovenskih pisateljev nagrajuje najboljšo pesniško zbirko...

 KULTURA      

Letos mineva sto let od rojstva klasika slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra. V Mestnem muzeju Ljubljana se mu poklanjajo z razstavo njegovih izvirnih del, fotodokumentov in drugih dokumentarnih predmetov. Aleksander Buh, velik poznavalec stripov in pobudnik razstave, ki je z Mustrom prijateljeval zadnjih dvajset let umetnikovega življenja, pa je povedal veliko zanimivega o njem in stripu nasploh.

Miki (uradno Nikolaj) Muster se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti, a je večino otroških let preživel v Ljubljani, dokončal je študij kiparstva na takratni Akademiji za likovno umetnost, se zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu in zaslovel kot avtor Zvitorepca, ki je neprekinjeno izhajal 21 let. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je ustvaril trojico pomembnih pionirskih del slovenskega risanega filma: Puščico, Kurirja Nejčka in Zimsko zgodbo. Razstava, ki jo je pripravila Barbara Savenc   in bo na ogled do 22.

GLASBA

NOVOLETNI KOCERT DUNAJSKIH FILHARMONIKOV

Na novega leta dan boste na prvem programu RTV SLO prisluhnili petim krstnim izvedbam, med drugim tudi glasbi dveh skladateljic: Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju na Dunaju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi, in afroameriške skladateljice Florence Price. Ob novih delih ostaja na programu močno zastopan kralj valčka Johann Strauss mlajši. Orkester Dunajske filharmonije bo tokrat vodil Kanadčan Yannick Nezet-Seguin, ki z njim sodeluje od leta 2010, taktirko na znamenitem novoletnem koncertu v Zlati dvorani dunajskega Musikvereina pa bo prevzel prvič. Člana Dunajskih filharmonikov sta iz Slovenije violinistka Petra Kovačič in kontrabasist Iztok Hrastnik.