GLEDALIŠČE

 Novi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem

KAZIMIR IN KAROLINA: dogajanje je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, kjer se srečajo vsi družbeni razredi. Dogaja se v letu pred prihodom Hitlerja na oblast in v času množične brezposelnosti, kar je glavni vzrok, da so se v Nemčiji okrepili nacionalsocializem, politično nasilje in iztrebljanje nasprotnikov. Razkrivanje vsega tega je uspevalo dramatiku Ödönu von Horváthu, ki je v svojih dramah seciral socialnopolitične teme, zato so bile po letu 1933 prepovedane. Današnji čas je pretresljivo podoben takratnemu. Toda režiserka Nina Rajić Kranjac in ekipa ter številni igralci so se potrudili, da predstava ni le moreča.

KULTURA

Na prvi pogled je igralec, lutkar in režiser Robert Waltl videti vesel, na drugi resen, potem prijazen, pozoren in kot sanjač, a ne živi v oblakih, neprestano snuje nekaj novega, in to tudi udejanji. Veliko pozornost je vzbudil pred leti kot soustanovitelj Mini teatra. Ali bo gledališče sploh preživelo, smo se takrat spraševali. Pa je. Že 25 let nas prijetno preseneča z zanimivimi dogodki.

Novo sezono so že začeli s predstavo Dolgega dneva potovanje v noč ameriškega dramatika Eugena O'Neilla v režiji Ivice Buljana z imenitno igralsko zasedbo, med katerimi sta tudi Marko Mandić in Alma Prica. Kaj pa spomini na preteklo sezono? »Uspešna je bila. Zato mi dovolite malo statistike: uprizorili smo sedem premiernih predstav, odigrali 184 ponovitev, 73 predstav izvedli na gostovanjih po Sloveniji in v tujini, naše predstave si je ogledalo skoraj 25.000 obiskovalcev. V okviru vizualnega programa smo postavili svetlobno instalacijo Marka Požleba Holly Hell, v Bežigrajski galeriji razstavo Od skice do lutke, na Borštnikovem festivalu pa Razstavo #2 Mini teater 25 let. Organizirali smo tudi 9. mednarodni festival Hiša strpnosti – Hiša drugih ter številne koncerte, promocije knjig, filmske projekcije, predavanja, delavnice in praznovanje Dan križevniškega soseda.«

Prenovljeni grad Podčetrtek

Občina Podčetrtek je po desetletjih propadanja odprla prenovljeni grad Podčetrtek, ki ga je kupila leta 2020. Obeta si, da bo prostor poleg ohranjanja zgodovine postal tudi pomemben element kulturnega in turističnega razvoja kraja, lokalne prepoznavnosti in gospodarstva. Grad je dobil ime po četrtem dnevu v tednu, ko je tam potekal sodnijski in tržni dan. Obnovi so dodali dve novosti, in sicer Grajsko pot in Doživetje grajskega razgleda, razvili so nove turistične produkte: interaktivno doživetje Četrtkova sodba, opazovalnico s premičnim interaktivnim zaslonom in odzivno AR opazovalnico ter dva za zdaj še potencialna turistična produkta (Grajska pojedina in Grajska poroka).

Kultura

Ali lahko stari gradovi pripovedujejo nove zanimive zgodbe, ali so aktualni tudi v današnjem času? Lahko, če se v njih dogaja kaj zanimivega. Lep primer za to je grad Fužine ob Ljubljanici, kjer bo skoraj do konca oktobra odprta razstava Grad – koncepti, predmeti, prostori, ki osvetljuje preteklost in jo povezuje s sedanjostjo oziroma s predmeti iz zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

V zadnjem času nas vznemirjajo novice, da med najbogatejšimi zemljani prevladuje veliko zanimanje za gradnjo bunkerjev, ki naj bi jih zaščitili pred jedrsko vojno. Finska in Švica sta že zgradili zaklonišča za vse državljane, na veliko jih gradijo v Nemčiji. Sicer pa nas dolgočasi škatlasta arhitektura največjih trgovcev, ki gradijo tipske trgovine, ker je to najcenejše. Zato ne čudi, da ljudi spet zanimajo starodavni gradovi, kjer je bilo tipsko morda le to, da so bili obdani z jarki, ker so lastniki vedeli, da se morajo obraniti, in z velikanskimi vhodnimi vrati. Za vsak dvorec pa sta bili značilni svojska arhitektura in namembnost. V ohranjenih in obnovljenih slovenskih gradovih so večinoma razstavljene njihove zbirke, prirejajo razstave, koncerte, filmske večere, poroke, nekateri se ponašajo z imenitnimi restavracijami, vse je odvisno od njihove domišljije.

Ljubitelji boginje Talije komaj čakamo, da se začne nova sezona, ki veliko obeta. Nekaj predstavitev nove sezone v naših gledališčih.

Slovensko ljudsko gledališče Celje bo pripravilo šest premier domačih in tujih dramatikov. Osnovna tema bo komedija s humorjem in satiro, »ker je v vsaki komediji nekaj resnice«, s širokim spektrom zvrsti, ki se pretakajo čez robove komičnega, »saj gledališče je in mora biti prostor srečevanja, spraševanja in raziskovanja«, je med drugim zapisal direktor gledališča Miha Golob. Sezono odpirajo z gledališko igro Krajnski komedijanti, ki je ostro kritična in tudi polemično politična farsa, opomin vsem nam, kako močna in prepotrebna so bila prizadevanja posameznikov slovenskega naroda za utemeljevanje politične samostojnosti, za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, predvsem pa za dosego popolne suverenosti.

Vrt, posvečen Josipini Turnograjski

Ob 170. obletnici prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske so v Preddvoru ob gradu Turn, kjer je živela, odprli vrt, posvečen njej. Ustvarjala je v času, ko se je pripovedništvo pri nas šele začelo razvijati, ustvarjalci so bili v glavnem moški, zato je njeno delo toliko pomembnejše, njen preboj na naše literarno prizorišče pa je bil še toliko težji. Kot je pojasnila Mira Delavec Touhami, predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske, ki se posveča ohranjanju spomina na Josipino, poskušajo popraviti krivice, ki jih je doživela. Izdali so njena zbrana dela tako v izvirniku kot v posodobljeni različici in biografski roman Dehteče spominčice ljubezni, je razkrila avtorica in predsednica društva. Dobro je vedeti, da bodo zelišča in cvetlični del z vrta dostopni obiskovalcem gradu ter stanovalcem tamkajšnjega doma starejših občanov.

Kultura

Dragoceno zbirko kitajskih starin, ki je edinstvena v evropskem prostoru, je zbral Ivan Skušek ml. Ogledate si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM). Poleg slik, budističnih kipcev, keramike, porcelana, tekstila, glasbil, kovancev, knjig, fotografij, albumov in številnih drugih manjših predmetov za vsakdanjo rabo obsega predmete večjih dimenzij, kot so keramični strešni jezdeci, pohištvo, okrasne lesene stene ter model kitajske hiše. Predmeti, na ogled jih je okoli 500, večinoma izvirajo iz zadnje dinastije Qing (1644–1911) ter iz obdobja kitajske republike (1911–1949).

59. festival Borštnikovo srečanje 

Tradicionalno je tekmovalni program FBS v Mariboru osrednji programski sklop festivala, ki se je začel že 3. junija. Selektor Blaž Lukan si je ogledal skoraj 100 predstav slovenskih gledališč in izbral 12 uprizoritev. Odločil se je za take, »ki imajo svoje jedro zdaj v družinskem ali partnerskem, zdaj v institucionaliziranem ali spontanem nasilju, v nasilju okostenele tradicije ali novih (socialnih) medijev in omrežij, ki reagirajo na nasilje nad spolom in spolnostjo, nad drugimi, še posebej nad žensko, pa nad nekonvencionalno družbeno in družinsko skupnostjo«. Na FBS je vedno bogat tudi spremljevalni program, gostovanja tujih gledališč, Staatstheater iz Mainza je s predstavo Vezi duš odprl festival, zaključil pa se bo s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana. Do 16. junija.

Kultura 

Oto. Ni Slovenca, ki ne bi k temu imenu takoj dodal priimka Pestner. Tako kot vemo za Oliverja, Terezo in le malo drugih. Že dolgo je na sceni, veliki vokalist, ki lahko odpoje vse, od klasičnih slovenskih popevk, črnskih duhovnih pesmi, džeza, svinga, šansonov do narodnozabavnih in domoljubnih pesmi. Je tudi komponist in aranžer. Radi ga poslušamo kot solista in tudi kot člana New Swing Quarteta, Alpskega kvinteta in skupine Pro Anima Singers. Pred kratkim je prejel zlato piščal, nagrado za življenjsko delo, ki mu jo je podelila strokovna glasbena akademija, »ker njegovo delo presega meje merljivega«, so zapisali ob podelitvi.

Kultura 

Tako pravi Helena Koder. Poznamo jo kot dolgoletno ustvarjalko dokumentarnih filmov na slovenski televiziji, kjer jih je kot scenaristka skoraj petdeset podpisala, dvajset jih je tudi režirala, in dobila za svoje delo več pomembnih nagrad, kot so nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev, nagrado za televizijsko igrano-dokumentarno delo Magdalenice gospe Radojke Vrančič, strokovno nagrado Jožeta Babiča za Obraze iz Marijanišča na festivalih slovenskega filma v Portorožu in plaketo DOKUDOK za dokumentarno ime leta 2014. Pred kratkim je izdala svoj knjižni prvenec Krošnja z neznanimi sadeži.