GLEDALIŠČE

In ljubezen tudi 

Koprodukcijska uprizoritev mariborske Drame in Cankarjevega doma v odrski adaptaciji režiserja Luke Marcena in dramaturginje Tatjane Doma za izhodišče jemlje istoimenski roman Draga Jančarja in romaneskno zapleteno mrežo intimnih človeških usod ter pogledov na turbulenten čas druge svetovne vojne. Vendar je to predvsem intimna zgodba o uničujoči moči ljubezni in sovraštva. Predvsem pa opomnik današnjemu nemirnemu času, kako pomembna je človečnost, saj poskušajo v uprizoritvi razumeti človeške odnose v izrednih razmerah. V Cankarjevem domu od 5. do 15. februarja.

Kultura 

Preteklo leto je bilo za Evgena Carja odlično. Praznoval je visoki življenjski jubilej (80. rojstni dan) in izdal novo knjigo Pojavimo se in poniknemo kot boža doga. Predstavil jo je na odru Male scene Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je igral skoraj 30 let, in povedal, da se na odru še vedno počuti čudovito. Zato tudi po upokojitvi ni miroval. Sodeloval je z Gledališčem Koper, SLG Celje, igral v filmih, napisal dve dramski besedili, pesniško zbirko in dve knjigi. Za svoje delo je med drugim prejel nagrado Prešernovega sklada, Združenje dramskih umetnikov Slovenije ga je za življenjsko delo nagradilo z odličjem Marija Vera.

Kultura 

To je šolarjem Osnovne šole Miška Kranjca povedal Gojmir Lešnjak Gojc, kamor so ga povabili na pogovor o disleksiji, ki je ni nikoli skrival. Slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pevec in avtor glasbe, tudi deset let direktor Kosovelovega doma Sežana je ustvaril čez 60 gledaliških vlog, blizu 60 filmskih in televizijskih vlog in postal ikona številnih kultnih televizijskih oddaj: Periskop, TV Poper, Teater Paradižnik, Naša mala klinika in Muzikajeto. Poleg tega je režiral 15 gledaliških predstav.

GLASBA

Novoletni gala koncert opernih arij

Na tradicionalnem koncertu v Cankarjevem domu se bosta 27. decembra predstavila izjemna pevca. To sta urugvajski tenorist Edgardo Rocha in mezzosopranistka Nuška Drašček. Ena naših najbolj vsestranskih pevk in tudi letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada se bo lahko na poseben način izrazila v glasbenem dialogu z uglednim tenoristom, ki velja za enega najvidnejših interpretov belkanto repertoarja. Odlikujejo ga topla barva glasu, živahne kolorature in briljantne višine. Solista bo spremljal Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča.

Kultura 

Franci Milošič je v svoji 40-letni poklicni karieri počel vse, kar se je v kinu delalo. Prodajal je karte, razvažal filmske kopije, bil programski vodja, upravnik kina in urednik biltena Naš kino, soustvaril je zgodovino mestnega kina Kinodvor. Čeprav se je poklicno poslovil pred več kot 23 leti, njegova ljubezen do filmske umetnosti ni zamrla. Piše svojo filmsko enciklopedijo in spremlja vse, kar se dogaja na tem področju, ima ogromno zbirko 22 tisoč filmov in še vedno neizmerno uživa ob gledanju.

GLEDALIŠČE

 Novi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem

KAZIMIR IN KAROLINA: dogajanje je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, kjer se srečajo vsi družbeni razredi. Dogaja se v letu pred prihodom Hitlerja na oblast in v času množične brezposelnosti, kar je glavni vzrok, da so se v Nemčiji okrepili nacionalsocializem, politično nasilje in iztrebljanje nasprotnikov. Razkrivanje vsega tega je uspevalo dramatiku Ödönu von Horváthu, ki je v svojih dramah seciral socialnopolitične teme, zato so bile po letu 1933 prepovedane. Današnji čas je pretresljivo podoben takratnemu. Toda režiserka Nina Rajić Kranjac in ekipa ter številni igralci so se potrudili, da predstava ni le moreča.

KULTURA

Na prvi pogled je igralec, lutkar in režiser Robert Waltl videti vesel, na drugi resen, potem prijazen, pozoren in kot sanjač, a ne živi v oblakih, neprestano snuje nekaj novega, in to tudi udejanji. Veliko pozornost je vzbudil pred leti kot soustanovitelj Mini teatra. Ali bo gledališče sploh preživelo, smo se takrat spraševali. Pa je. Že 25 let nas prijetno preseneča z zanimivimi dogodki.

Novo sezono so že začeli s predstavo Dolgega dneva potovanje v noč ameriškega dramatika Eugena O'Neilla v režiji Ivice Buljana z imenitno igralsko zasedbo, med katerimi sta tudi Marko Mandić in Alma Prica. Kaj pa spomini na preteklo sezono? »Uspešna je bila. Zato mi dovolite malo statistike: uprizorili smo sedem premiernih predstav, odigrali 184 ponovitev, 73 predstav izvedli na gostovanjih po Sloveniji in v tujini, naše predstave si je ogledalo skoraj 25.000 obiskovalcev. V okviru vizualnega programa smo postavili svetlobno instalacijo Marka Požleba Holly Hell, v Bežigrajski galeriji razstavo Od skice do lutke, na Borštnikovem festivalu pa Razstavo #2 Mini teater 25 let. Organizirali smo tudi 9. mednarodni festival Hiša strpnosti – Hiša drugih ter številne koncerte, promocije knjig, filmske projekcije, predavanja, delavnice in praznovanje Dan križevniškega soseda.«

Prenovljeni grad Podčetrtek

Občina Podčetrtek je po desetletjih propadanja odprla prenovljeni grad Podčetrtek, ki ga je kupila leta 2020. Obeta si, da bo prostor poleg ohranjanja zgodovine postal tudi pomemben element kulturnega in turističnega razvoja kraja, lokalne prepoznavnosti in gospodarstva. Grad je dobil ime po četrtem dnevu v tednu, ko je tam potekal sodnijski in tržni dan. Obnovi so dodali dve novosti, in sicer Grajsko pot in Doživetje grajskega razgleda, razvili so nove turistične produkte: interaktivno doživetje Četrtkova sodba, opazovalnico s premičnim interaktivnim zaslonom in odzivno AR opazovalnico ter dva za zdaj še potencialna turistična produkta (Grajska pojedina in Grajska poroka).

Kultura

Ali lahko stari gradovi pripovedujejo nove zanimive zgodbe, ali so aktualni tudi v današnjem času? Lahko, če se v njih dogaja kaj zanimivega. Lep primer za to je grad Fužine ob Ljubljanici, kjer bo skoraj do konca oktobra odprta razstava Grad – koncepti, predmeti, prostori, ki osvetljuje preteklost in jo povezuje s sedanjostjo oziroma s predmeti iz zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

V zadnjem času nas vznemirjajo novice, da med najbogatejšimi zemljani prevladuje veliko zanimanje za gradnjo bunkerjev, ki naj bi jih zaščitili pred jedrsko vojno. Finska in Švica sta že zgradili zaklonišča za vse državljane, na veliko jih gradijo v Nemčiji. Sicer pa nas dolgočasi škatlasta arhitektura največjih trgovcev, ki gradijo tipske trgovine, ker je to najcenejše. Zato ne čudi, da ljudi spet zanimajo starodavni gradovi, kjer je bilo tipsko morda le to, da so bili obdani z jarki, ker so lastniki vedeli, da se morajo obraniti, in z velikanskimi vhodnimi vrati. Za vsak dvorec pa sta bili značilni svojska arhitektura in namembnost. V ohranjenih in obnovljenih slovenskih gradovih so večinoma razstavljene njihove zbirke, prirejajo razstave, koncerte, filmske večere, poroke, nekateri se ponašajo z imenitnimi restavracijami, vse je odvisno od njihove domišljije.