Kultura

Le predstavljate si lahko, kako praznično je bilo, ko je bilo lani novembra v rimskem senatu slišati Pesem o gugalnici Andreine Trusgnach, saj je šlo za eno redkih priložnosti, ko je tam zazvenela beseda iz Beneške Slovenije. Takrat so tam na pobudo senatorke Tatjane Rojc pripravili posvet z naslovom Poezija duše med lokalnimi jeziki, mejami in svobodo, Andreino pa počastili s posebnim priznanjem za ohranitev zapuščenih pokrajin. Za velikokrat nagrajeno pesnico in pripadnico slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter njene prebivalce je bila to velika čast. Slovenska beneška beseda je vstopila v italijanski senat skozi glavna vrata.

GLEDALIŠČE

Grenka komedija Paradiž

Umeščena je v dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Italijanski režiser Matteo Spiazzi skozi neverbalno predstavo staranja vpeljuje teme izključenosti, izoliranosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja. Zgodbe mozaično gradi iz spominov, ki starejšim vzbujajo obžalovanje, strahove, melanholijo, pri gledalcih pa vzbudijo grenek smeh prepoznave in se sestavijo v rahločuten slavospev tistemu trenutku, ko ugledamo pomen v vsakdanjem drvenju pogosto podcenjenih vrednot, saj o vrednosti življenja...

RAZSTAVE

Rekonstruirani keltski bojni voz

  

V Posavskem muzeju Brežice je na ogled arheološka razstava s predmeti, ki so rezultat zadnjih raziskav na brežiškem Sejmišču. Med najpomembnejšimi je v naravni velikosti rekonstruirani keltski bojni voz iz sredine 3. stoletja pred našim štetjem, ki je zmožen tudi dejanske terenske vožnje. Za obnovo so angažirali tri mojstre – kolarja, kovača in usnjarja. Po besedah avtorice razstave, arheologinje in višje kustosinje brežiškega muzeja Jane Puhar so pri nas vozovi, ki jih poznamo iz obdobja mlajše železne dobe, prava redkost. Na slovenskih tleh so do zdaj odkrili le tri takšne, vse te pa prav na območju Sejmišča, kjer je bilo do zdaj odkritih več kot 160 žganih keltskih grobov. Razstava bo odprta še nekaj mesecev. 

 Kultura 

Mišo Molk je za prvo damo slovenske televizije proglasil oster kritiški zapisovalec, Miša pa je odgovorila, da je to postala s trdim delom, nekaj talenta in predvsem z disciplino. Dvainštirideset let nas je razveseljevala s svojo prodornostjo, vedrino in eleganco, uspešno in poglobljeno je vodila pogovore z gosti, njen glas in stas sta gledalce praviloma očarala. Prejela je viktorja popularnosti za najboljšo televizijsko osebnost in strokovnega viktorja za najboljšega televizijskega voditelja. Spominjamo se oddaj, v katerih je sodelovala, kot so Križ kraž, Res je, kot voditeljico Slovenske popevke in izborov za pesem Evrovizije. Čeprav se je upokojila julija letos, jo že pogrešamo.

Kultura 

Peter Zupanc, pisatelj, filmski kritik in raziskovalni popotnik, že več kot deset let živi in dela na Kitajskem. Nastanjen je v šestmilijonskem mestu Nanning, ki je največje mesto avtonomne regije Guangxi Zhuang na jugu, in veliko potuje. Očarala ga je raznolikost pokrajine, pritegnile so ga različne kulture, saj na jugu živita dve tretjini vseh narodnostnih manjšin na Kitajskem. O tem piše raziskovalne reportaže za številne slovenske časopise in revije, napisal pa je tudi več knjig: Obešanje zmajeve glave, Kitajska, dežela sanj in jaz ter Leto podgane ali kako sem preživel covid-19 na Kitajskem.

GLEDALIŠČE

Zahodni privez v Mestnem gledališču ljubljanskem

Delo kultnega francoskega dramatika Bernarda-Marie Koltèsa prikaže trk dveh svetov z družbenega vrha in dna. Dogaja se v neimenovanem velemestu na Zahodu, kjer v zanemarjenem hangarju živi skupina ljudi, ki je ostala na robu družbe. Tja se pripeljeta visoki finančni uradnik in njegova sodelavka, ki se sicer ne bi nikdar srečala z reveži. Gledamo pomanjšano sliko sveta, razdeljenega med revne in bogate, socialno obarvano dramo ljudi v stiskah. Po natančno 40 letih od nastanka jo je režiser Janusz Kica označil za vizionarsko, Koltèsa za avtorja, »ki odpira oči«, krasi pa jo tudi mojstrski preplet dramskega in komičnega. Igrajo: Sebastian Cavazza, Tjaša Železnik, Jana Zupančič, Alojz Svete, Filip Samobor, Klara Kuk, Filip Štepec in Joseph Nzobandora - Jose.

Drago Potočnjak poznamo kot dramsko in filmsko igralko, dramsko pisateljico, gledališko pedagoginjo in dramsko terapevtko. Konec letošnje gledališke sezone se je po 41 letih dela v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je soustvarila več kultnih predstav, upokojila. Igrala je v nekaj filmih in televizijskih dramah. Je avtorica več kot petnajstih igranih dram, več deset radijskih iger in prva ženska prejemnica Grumove nagrade ter številnih drugih. Aprila naslednje leto bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili njeno novo dramo Teci, Maša, teci. Ostaja aktivna upokojenka. »Časa imam vedno premalo. Zamujam,« prizna.

GLEDALIŠČE

Predsednice v Prešernovem gledališču Kranj

Direktor in umetniški vodja gledališča Jure Novak je razkril, da bo v nasprotju s preteklo sezono, ko so ponudili »zahtevne predstave, ki se niso ognile težkim temam in so se spoprijemale z izzivi sodobnosti«, v tej sezoni »večji fokus na intimnem, osebnem, na notranjih svetovih«. Taka je oktobrska predstava črne komedije Wernerja Schwaba v režiji Jureta Novaka. Avtor drame skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še aktivne Maričke (igrajo jih Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar) mojstrsko razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe. Gre tudi za zgodbo o tem, kako se spopadamo z nemočjo.

Pionirka psihoonkologije pri nas, nevropsihiatrinja prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., je pred kratkim predstavila novo knjigo Nešteto razlogov za življenje, v kateri opiše razvoj psihoonkologije v Sloveniji, nastanek in delovanje Društva onkoloških bolnikov Slovenije, saj je bila njegova dolgoletna predsednica, Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, poti razvoja in sodelovanja s številnimi ljudmi s teh področij delovanja doma in v tujini.

Zaradi dolgoletne in uspešne poklicne kariere vas moram vprašati, ali izhajate iz zdravniške družine, saj je znano, da številne uspešne medicinsko-zdravniške zgodbe po svetu in pri nas prehajajo iz roda v rod.

Zanimivosti iz nove sezone nekaterih gledališč

V Mestnem gledališču Ptuj za sezono 2023/24 načrtujejo šest premier, rdeča nit sezone je vojna. »Ker se vojne dejansko dogajajo, po drugi strani pa je vojna naenkrat postala beseda, ki jo ljudje, tudi pri nas, kar preveč na lahko uporabljajo,« je dejal direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. Sezono bo septembra odprla predstava Pohorski bataljon po besedilu hrvaškega dramatika mlajše generacije Dina Pešuta. Delo skuša ponazoriti izkušnjo ljudi, ki so končali v nemogočih razmerah. Predstava prvič do zdaj nastaja v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim, tako bo po jesenskih uprizoritvah na Ptuju ljubljanska premiera simbolično prav 8. januarja ob 15. uri, torej v trenutku, ko je padel zadnji borec tega bataljona.