Kultura 

Tako pravi Helena Koder. Poznamo jo kot dolgoletno ustvarjalko dokumentarnih filmov na slovenski televiziji, kjer jih je kot scenaristka skoraj petdeset podpisala, dvajset jih je tudi režirala, in dobila za svoje delo več pomembnih nagrad, kot so nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev, nagrado za televizijsko igrano-dokumentarno delo Magdalenice gospe Radojke Vrančič, strokovno nagrado Jožeta Babiča za Obraze iz Marijanišča na festivalih slovenskega filma v Portorožu in plaketo DOKUDOK za dokumentarno ime leta 2014. Pred kratkim je izdala svoj knjižni prvenec Krošnja z neznanimi sadeži.

GLEDALIŠČE

 Zločin na Kozjem otoku 

Italijanski dramatik Ugo Betti si je Kozji otok zamislil kot metaforo za morasto notranjo resničnost junakinj in junaka, ki se soočajo z lastnimi hrepenenji, strahovi in strastmi. Govori o odnosih v tesno povezani skupnosti treh žensk, ki se s prihodom moškega porušijo, pri čemer avtor spoznava, da absolutne resnice ni in da je pravica nemogoča. To odseva tudi v predstavi (Mala scena MGL), ki jo je režiral Alen Jelen. Želel je pokazati predvsem to, da skrajnost med dobrim in zlim obstaja v vseh nas. Igrajo: Judita Zidar, Nataša Tič Ralijan, Julita Kropec in Gregor Gruden.

Kultura

Talent, muzikalnost, glasovne prilagodljivosti, širok operni in koncertni repertoar, prefinjene in občutene interpretacije z izrednim muzikalnim čutom, kristalno čisti pianissimi ... To so le nekatere značilnosti slovenske operne in koncertne pevke Ane Pusar Jerič, ki je zaslovela doma in v tujini ter za svoje delo prejela številne nagrade. Pred kratkim operno nagrado Sama Smerkolja, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Prosili smo jo, naj obudi nekaj spominov na svoja svetovna glasbena popotovanja, ki med drugim segajo od Prage, Leningrada, Bolšoj teatra, Edinburga, Madrida, Lizbone, Stuttgarta, Berna, Toulousa, Gradca, Kölna, Milana, Rima, Hamburga, Münchna, Züricha, Firenc, Salzburga, Montreala, Sao Paola do Dunaja, kjer je v tamkajšnji Državni operi pela sedem glavnih primadonskih opernih vlog.

GLEDALIŠČE

Toxic v mariborski Drami

Predstava je nastala po predlogi istoimenskega romana pisateljice in dramaturginje Eve Mahkovic, ki je v njem drzno, pogumno, brezsramno, globoko, nevarno in odkrito secirala samo sebe. Sledimo osmim mesecem avtoričinega življenja ter motivom, dogodkom, željam in strahovom, ko se kot urbana ženska sooča s seboj in svetom, lastno preteklostjo in zahtevami sedanjosti. Uprizoritev je zasnovana kot duet za igralki različnih starosti, pri čemer prav medgeneracijske razlike besedilo in uprizoritev umestijo v kontekst obče ženskega. Dramatizacijo romana podpisuje Eva Mahkovic, priredbo besedila in idejno zasnovo uprizoritve Nataša Matjašec Rošker, besedila songov Liza Marijina, obe igrata v predstavi, dramaturginja je Maja Borin, koreografinja Valentina Turcu, scenograf Lin Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, avtor glasbe je Marko Jaušovec.

Kultura 

Brez književnih prevajalk in prevajalcev bi živeli v temi. Prinašajo nam svetlobo iz novih svetov, lahko bi rekli, da so marljivi, natančni in pazljivi svetlobni delavci. Mednje spada tudi Nives Vidrih. Prevedla je reprezentativna dela češkega leposlovja, ki so oplemenitila slovensko prevodno literaturo. Za svoje delo je prejela Sovretovo nagrado, najvišjo nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev za vrhunske prevode literarnih del. Poleg tega pripravlja radijske oddaje o češki literaturi, piše uvodne študije h knjigam in literarne ocene, prevaja češke filme, prejela je tudi nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo in piše zgodbe s češko tematiko.

Maistrovo leto v njegovem rojstnem Kamniku

Pred 150 leti se je 29. marca rodil Rudolf Maister, general, ki je pred dobrimi sto leti zavrnil razglasitev Spodnje Štajerske za del Avstrije in obranil slovensko severno mejo. Izdal je tudi dve pesniški zbirki Poezije in Kitica mojih, bil je ljubitelj knjig, imel je eno najlepših knjižnic pri nas, in tudi amaterski slikar, ki je prijateljeval z znanimi slikarji tistega časa, od Jakopiča do Sternena. Maistrovo leto bo še zlasti živahno v njegovem rodnem Kamniku, kjer je častni občan. Po njem so poimenovane ulice, gimnazija, tam stojita njegov kip in rojstna hiša, v kateri je muzejska zbirka, posvečena njegovemu življenju in delu. Njegov rojstni dan je občinski praznik, ko se zvrsti več kot 40 različnih prireditev, med drugim bodo v njegovi rojstni hiši pripravili dan odprtih vrat.

Kultura

Prof. dr. Henrik Neubauer je zaznamoval številna umetniška področja, neprecenljiva pa je njegova dediščina v baletnem prostoru. Bil je plesalec in koreograf, ustvaril je 80 baletnih koreografij in še več kot 100 za različne priložnosti ter v dramskih in opernih gledališčih, kot režiser 34 opernih in operetnih režij doma in v tujini, 15 režij dramskih iger v francoščini, napisal več kot 40 knjig in čez 600 člankov s področja opere in baleta. Deset let je bil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Trinajst let je predaval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, bil je in je še vedno član številnih mednarodnih in domačih organizacij, med drugim Mednarodnega gledališkega inštituta in svetovalnega sveta International Dance Alliance.

Evropske prestolnice kulture 2024

To so tri mesta. Prvega in nam najbližjega avstrijskega mesta  Bad Ischla, ki je znano kot romantično zdraviliško mestece, ni treba posebej predstavljati. Drugo mesto  Tartu je staro univerzitetno mesto v Estoniji, ki velja za srce in dušo majhne pribaltske države. Vedno je bilo njeno središče znanosti, izobraževanja in kulture, zibelka estonskega narodnega prebujenja in rojstni kraj estonskega popevkarskega festivala ter estonskega gledališča. Program celoletnega dogajanja v okviru EPK-ja 2024 je razdeljen na štiri področja: Tartu z Zemljo,...

Kultura

Le predstavljate si lahko, kako praznično je bilo, ko je bilo lani novembra v rimskem senatu slišati Pesem o gugalnici Andreine Trusgnach, saj je šlo za eno redkih priložnosti, ko je tam zazvenela beseda iz Beneške Slovenije. Takrat so tam na pobudo senatorke Tatjane Rojc pripravili posvet z naslovom Poezija duše med lokalnimi jeziki, mejami in svobodo, Andreino pa počastili s posebnim priznanjem za ohranitev zapuščenih pokrajin. Za velikokrat nagrajeno pesnico in pripadnico slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter njene prebivalce je bila to velika čast. Slovenska beneška beseda je vstopila v italijanski senat skozi glavna vrata.

GLEDALIŠČE

Grenka komedija Paradiž

Umeščena je v dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Italijanski režiser Matteo Spiazzi skozi neverbalno predstavo staranja vpeljuje teme izključenosti, izoliranosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja. Zgodbe mozaično gradi iz spominov, ki starejšim vzbujajo obžalovanje, strahove, melanholijo, pri gledalcih pa vzbudijo grenek smeh prepoznave in se sestavijo v rahločuten slavospev tistemu trenutku, ko ugledamo pomen v vsakdanjem drvenju pogosto podcenjenih vrednot, saj o vrednosti življenja...