-
Kultura
Igralec, režiser, performer in tudi pisec, nekdanji novinar, likovni in plesni kritik Niko Goršič je na gledališki in kulturni sceni že več kot 50 let. Ustvaril je vsaj 200 vlog, skoraj 40 režij, bil na približno 300 festivalih v 34 državah. Sodeloval je z več kot 40 gledališči pri nas in v tujini, prejel 35 nagrad in priznanj. Zadnji dve desetletji kot igralec in režiser obnavlja kulturno paralelo od Bolgarije, Slovaške, Severne Makedonije, Črne gore, Hrvaške do Slovenije. Je dober poznavalec in sopotnik zgodovine slovenskega sodobnega gledališča.
-
Praznovanje 70. obletnice Mestnega muzeja Idrija
Poleg nje zaznamujejo še 60. obletnico upravljanja Partizanske bolnice Franja ter 45. obletnico ustanovitve oddelka muzeja v Cerknem. »Začetki mestnega muzeja, ki ga je januarja 1953 ustanovil tedanji Ljudski odbor občine Idrija, so tesno povezani z obnovo in predstavitvijo dediščine idrijskega rudnika živega srebra, njegova vsebinska zasnova pa je bila že od začetkov bistveno širša in je poleg rudarstva vključevala tudi področja geologije, zgodovine, narodnoosvobodilnega boja in etnografije na Idrijskem in Cerkljanskem, skozi sedem desetletij pa se je njegova razvejana dejavnost le še širila,« je pojasnil direktor muzeja Miha Kosmač. Maja bodo na idrijskem Mestnem trgu postavili urbano razstavo o delovanju muzeja, ki bo gostovala še v Cerknem in Pivki.
-
Kultura
Slovensko muzikološko društvo je mag. Moniki Kartin pred kratkim podelilo Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo. Josip Mantuani velja pri nas za začetnika muzikologije, Monika Kartin pa je zapustila neizbrisno sled svojega dela, kjer koli že ga je opravljala. Naj bo v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer je bila vodja programa resne glasbe in baleta, ali v Slovenski filharmoniji kot umetniška direktorica, kulturna atašejka v Berlinu, ustanoviteljica glasbene agencije Allegro in profesorica klavirja, s čimer se ukvarja zdaj. Osvetlili bomo nekaj zanimivosti iz njenega pestrega delovnega življenja. Začnimo z nagrado.
-
Dve novi kreativni turistični poti
Turistični poti Pot mladega vojaka na soški fronti ter Mostovi in nabrežja Ljubljanice so razvijali več let v sklopu Creatours, enega od številnih evropskih projektov iz programa Adrion, s številnimi partnerji, v teh primerih z Urbanističnim inštitutom RS, Fundacijo Poti miru v Posočju ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Po pojasnilih vodje projekta z inštituta in arhitekta Boštjana Cotiča so želeli vzpostaviti nove povezave za manj znane in obiskane kraje ter poiskati odgovor na centralizacijo in prezasedenost trenutne turistične ponudbe, kar predstavlja globalno težavo. Obe novi poti vas popeljeta iz mestnih središč v naravo, lahko si ju ogledate sami, z vodstvom ali virtualno.
Mojstrica nabiranja filmskih zgodb
NAŠ POGOVOR
Nadja Velušček je bila profesorica slovenščine in italijanščine na srednjih šolah v Novi Gorici in (stari) Gorici. Že od otroštva jo je zaznamovala meja, ki je postala tudi osrednja tema njenih dokumentarnih filmov, za katere je prejela več uglednih nagrad. Ustvarja jih skupaj s hčerko Anjo Medved, ki je diplomirala iz režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Je ženska z izostrenim posluhom za dogajanja v današnjem svetu. Ni ji vseeno, kaj se dogaja in kakšen svet bomo zapustili potomcem.
-
120 let Pokrajinskega muzeja Maribor
Ob praznovanju predstavljajo zgodbe o 120 predmetih z območij, ki jih pokriva muzej. Muzej na leto obišče okrog 170.000 ljudi. Ta mesec se je začel projekt Gremo mi po svoje, pri katerem sodeluje šest mariborskih javnih zavodov, ki bodo ovrednotili pomen le-teh v kulturnem življenju Podravja. Že zdaj pa vzbujata pozornost projekt Mesec mode v muzeju in instalacija Grajski vas gledajo, ki predstavlja najeminentnejše kose iz zbirke oblačilne kulture. To je ena najpomembnejših zbirk muzeja, saj obsega 10.000 kosov. Dogodki ob častitljivi obletnici bodo sledili do konca leta. Že aprila pa bo koncert skladb Franza Liszta, s katerim muzej zaznamuje osrednji glasbeni dogodek Maribora v 19. stoletju.
-
Kultura
Vinko Möderndorfer je pisatelj, pesnik, esejist, dramatik in režiser. Diplomiral je iz režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Sodeloval je z različnimi gledališči, dela pa tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser. Do danes je zrežiral več kot sto gledaliških in opernih predstav. Leta 2003 je prejel naziv docenta za gledališko režijo. V knjižni obliki je objavil več kot šestdeset del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike. Za svoje delo, s katerim nagovarja vse generacije, je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Grumovo, Rožančevo, Župančičevo in Ježkovo nagrado. Bil je tudi predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada.
-
MUZEJI
Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož praznuje 130 let delovanja
Praznovanje so začeli že lani, ko so v vzhodnem grajskem stolpu odprli razstavo, posvečeno 40. obletnici delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji in 130. obletnici muzeja, ki bo na ogled do konca leta. Ministrstvo za kulturo napoveduje obnovo grajske žitnice, kjer naj bi prostor našle arheološke najdbe. Praznovanje bo potekalo vse leto. Med drugim bodo izdali muzejski zbornik, odprli novo začasno razstavo, ki bo predstavila zbiralno akcijo muzeja od njegove ustanovitve v času habsburške monarhije naprej, po dobrih dveh desetletjih pa bo v obnovljeni podobi zaživela tudi znamenita zbirka orožja v romanskem palaciju. Osrednja slovesna akademija bo potekala 22. septembra.
Rad ima arhitekturo, ki je uporabna
Kultura
Arhitekt Andrej Lodrant je maja lani praznoval 90. rojstni dan in je eden poslednjih še živečih arhitektov, ki so bili študentje pri znamenitem arhitektu Jožetu Plečniku. Na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani je prišel študirat iz Koroške, po diplomi se je vrnil tja in oral arhitekturno ledino v koroški krajini ter jo vidno zaznamoval. Uspešno se je spopadal s številnimi vejami arhitekture – od urbanizma do projektiranja objektov, notranje in celo knjižne opreme. Prosili smo ga, da nam predstavi svojo življenjsko zgodbo, delo in spomine na Plečnika, ker ga je poznal »iz prve roke«.
-
POSVEČENO
Leto Kajuha, Ravnikarja in Tavčarja
Vlada je letošnje leto razglasila za leto Karla Destovnika Kajuha kot poklon njegovi ustvarjalnosti in vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Tako bodo zaokrožili dogajanje, ki je potekalo že lani, ko smo zaznamovali stoletnico Kajuhovega rojstva (13. 12. 1922). Mladi pesnik je bil glasnik slovenskega naroda, za katerega je delal z vso ljubeznijo, besedo in dejanji, trpel je in izkrvavel. Padel je 22. februarja 1944 v napadu nemške izvidniške patrulje na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem.