VEČURNO POTOVANJE Z LETALOM

75-letna bralka se odpravlja na potovanje, ki je vezano na več kot deseturno neprekinjeno vožnjo z letalom. Z letalom je potovala že večkrat, tako da nima strahu ali predsodkov. Prijateljica ji je svetovala, naj si priskrbi injekcije proti strjevanju krvi, da ne bi prišlo do tromboze v nogah. Sprašuje, ali je to res potrebno po 65. letu starosti. Je zdrava in nima kroničnih bolezni. 

Dolgotrajna vožnja z letalom (več kot štiri ure) je lahko povezana z nastankom strdka v globokih venah nog (venska tromboza) in pljučno embolijo, torej zapletom, ki se ga najbolj bojimo. K sreči je trombembolija redka. V splošni populaciji je letno tveganje okoli 1,6 osebe na 1000 prebivalcev. Pri dolgem potovanju z letalom se tveganje podvoji. Dodatni dejavniki za nastanek so starost, slaba gibljivost, debelost, genetske motnje pri strjevanju krvi, jemanje kontracepcijskih tablet, nosečnost, rakava obolenja, pred kratkim izveden operativni poseg, predhodna venska tromboza. Večina tistih z zelo visokim tveganjem ima že pred poletom ustrezna zdravila.

BOLEČINA V HRBTENICI

Kmalu po upokojitvi se je pri 70-letni bralki pojavila bolečina vzdolž hrbtenice. Vsi izvidi preiskav pri različnih strokovnjakih so bili »letom primerni«. Neuspešne so bile tudi različne fizikalne terapije. Nihče ji ne verjame, njo pa ves čas boli. Neprespanost in trpljenje sta jo zelo postarala. Zaradi sprememb telesa si ne upa niti pogledati v ogledalo.   

Bolečina v hrbtenici, ki se pojavi kljub normalnim izvidom, je nedvomno pogost pojav. Mogoča je tudi obratna zgodba. Včasih se ob hudih strukturnih spremembah sprašujemo, kako lahko človek sploh funkcionira, pa v realnem življenju težave niso velike. Zato je pri vsakem pojavu daljše bolečine treba predvsem poslušati, pregledati in poleg zdravstvenega stanja upoštevati tudi psihološke in socialne dejavnike. Prepoznavanje in vpliv na vse te dejavnike sta temelj sodobnega zdravljenja bolečine. Tolažba, da v starosti pač nekaj mora boleti, prav gotovo ni pravilen pristop. Treba je iskati načine, kako jo olajšati in narediti znosno za posameznika.

SKRB ZA BOLNIKA PO MOŽGANSKI KAPI

73-letna bralka skrbi za moža, ki je pred enim letom prebolel možgansko kap. Po zdravljenju se je ohromelost roke in noge dobro popravila. Danes lahko hodi z malo opore, potrebuje minimalno pomoč pri oblačenju in prhanju. Skrb zanj ne predstavlja posebnega fizičnega napora. Vsi so prepričani, da je mož tak, kot je bil pred kapjo, vendar se ji velikokrat zdi, da je sploh ne razume, pozablja, ne registrira. Najbolj pa jo moti, da se pogosto razjezi in postane brez razloga agresiven. Vse bolj je nervozna, žalostna in osamljena. Kaj lahko stori?

OSTEOPOROZA

Osemdesetletna bralka sprašuje, kako je mogoče, da se je pri njej razvila osteoporoza, čeprav se je vse življenje gibala, veliko hodila in fizično delala ter uživala zdravo domačo hrano.     

Ker imam zelo malo podatkov, bom pisala o splošnih vzrokih za nastanek osteoporoze. Upam, da bo bralka iz napisanega lahko izluščila, zakaj se je pri njej pojavila. Predvidevam, da je bila osteoporoza odkrita ob rentgenskem slikanju hrbtenice, verjetno zaradi bolečin. Bolečina je pogosto posledica degenerativnih sprememb. Osteoporotični zlomi vretenc lahko nastanejo pri zelo majhnih obremenitvah hrbtenice (kihanju, kašljanju, nenadnih gibih …), sprožijo pa nenadne in hude bolečine. Pomembno je, da jih odkrijemo čim prej, saj danes poznamo veliko načinov zdravljenja, ki so uspešni, kadar so izvedeni pravočasno.

DOBRO JE VEDETI

HUDO POSLABŠANJE VIDA

Bralka se več kot 20 let zdravi zaradi sladkorne bolezni. V zadnjem mesecu opaža hitro izgubo ostrine vida na obeh očesih. Težave ima predvsem pri branju, na cesti skoraj ne prepozna obrazov, črte vidi ukrivljene, občasno se v sredini vidnega polja pojavi temna pega. Ker se je njena okulistka upokojila, je napotnico poslala v najbližjo bolnišnico, vendar ima datum pregleda šele čez deset mesecev. Zelo se boji, da bo do takrat že slepa. Sprašuje, kaj sploh lahko stori.

BOLEČINE V SPODNJEM DELU TREBUHA

Že pred petimi leti je 72-letna bralka želela razjasniti bolečino, ki se je občasno pojavila v spodnjem delu trebuha. Opravila je kar nekaj pregledov in bolečina je bila opredeljena kot posledica zaprtja. Ob izbrani prehrani in vnosu dovolj tekočine se je prebava uredila. V sredini lanskega leta se je pekoča bolečina razširila v ves spodnji del trebuha, pogosteje je morala na vodo. V urinu so bile prisotne bakterije in tako kot že leta hemoglobin (+). Po prejemu zdravil se je stanje hitro izboljšalo, vendar se je kasneje bolečina večkrat ponovila. Sprašuje, katere preiskave naj še naredi.

RAZŠIRJENA TREBUŠNA AORTA

Sedeminsedemdesetletni bralec hodi na redne letne ultrazvočne kontrole zaradi razširjene trebušne aorte. Ob začetku je bil premer aorte 3,5 centimetra in povedali so mu, da bo potreben operativni poseg, ko bo velika pet centimetrov. Ob zadnji kontroli je bil premer takšen, vendar so ga samo naročili na kontrolo čez šest mesecev. Boji se, da bi prišlo do razpoka, zato ga zanima, ali naj gre h kirurgu samoplačniško, kakšen poseg ga čaka in ali mora dotlej le mirovati.

Tatjana Erjavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite jo v ponedeljek, 13. januarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.

POVIŠAN HOLESTEROL

Devetinštiridesetletni bralec se že dve leti ukvarja s povišano vrednostjo holesterola LDL. Vrednosti nihajo med 3 in 4 mmol/l, HDL je višji, trigliceridi so normalni. V prvem letu je z zdravo prehrano in redno telesno dejavnostjo spremenil življenjski slog, še naprej je jemal prehranske dodatke, vendar je bilo brez sprememb. Pred meseci je začel jemati statine (Sorvasta 20 mg). Vendar so vrednosti holesterola LDL še vedno 3,6 mmol/l. Sprašuje, kaj lahko še naredi in zakaj mu ne uspe znižati vrednosti.

SPOLNOST PO MOŽGANSKI KAPI

Štiriinpetdesetletni bralec je junija prebolel možgansko kap. K sreči je pravočasno prišel do ustrezne pomoči. Z novim letom se bo ponovno zaposlil s skrajšanim delovnim časom. Razen precejšnje utrujenosti in slabše koncentracije nima težav. Pred možgansko kapjo je imel povišan krvni tlak, ob jemanju zdravil je zdaj normalen, nehal je kaditi. S partnerico si ponovno želita spolnih odnosov. Sprašuje, ali obstaja nevarnost ponovitve možganske kapi in ali lahko vzame modro tabletko za boljšo erekcijo.

STAROSTNE SPREMEMBE

Osemdesetletna bralka je hvaležna, da ji je do zdaj zdravje dobro služilo. Z leti pa ima vse več drobnih zdravstvenih težav: bolečine v sklepih in hrbtenici, glavobole, mravljinčenje po rokah, težje dihanje ob naporu, hitro utrudljivost, težave pri odvajanju blata in pri zadrževanju vode ... Njena zdravnica jo je po pregledu in analizi krvi potolažila, da so to normalne starostne spremembe. Sprašuje, kako vedeti, da neka sprememba ni samo starostna in da potrebuje zdravljenje.