Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
TEŽAVE PRI ODVAJANJU BLATA
Bralki so se pred tremi meseci pojavile dodatne težave pri odvajanju blata, ki ga že vrsto let odvaja neredno. Najprej je opazila povečano količino odvajanja plinov skupaj s pojavom brezbarvne sluzi. Pred 14 dnevi je na blatu opazila kri, za katero meni, da je posledica hemoroidov.
Manjša količina sluzi v blatu je običajna. Povečana količina je lahko posledica različnih bolezni. Sluz, ki se v večji količini pojavi na površini blata, običajno izhaja iz debelega črevesa, tista pomešana z blatom pa pri motnjah v tankem črevesu. Sluz iz debelega črevesa je brezbarvna, iz tankega pa rumena. Če je količina sluzi večja, lahko izzove potrebo po odvajanju, običajno tudi manjših količin blata. Povečana količina sluzi je lahko posledica stresa, dolgotrajnega zaprtja, vnetnih ali avtoimunskih bolezni, sindroma razdraženega črevesa, Cronove bolezni, zapore črevesja.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
ODSTOP STEKLOVINE
Bralki je zaradi bliskanja pred očmi okulist postavil diagnozo akutni odstop steklovine in dejal, da bodo težave z očmi trajale še približno 14 dni. Skrbi jo, ker ima po tem obdobju ob spremembi svetlobe še vedno enake težave. Zanima jo, koliko je lahko telesno dejavna in kolikšna je nevarnost, da pride do odstopa mrežnice.
Za razumevanje odstopa steklovine bom opisala samo dva dela očesa, ki sta pri tej spremembi ključna: steklovino in mrežnico. Steklovina, ki je pretežno iz vode, zapolnjuje zrklo. Želatinasto strukturo ji dajejo beljakovinske nitke. Očesu zagotavlja obliko, z napetostjo pa zlepljenost obeh plasti mrežnice, ki sta v tesnem stiku z zrklom. Mrežnica vsebuje čutnice za zaznavanje svetlobe in je ponekod zraščena na ovojnico steklovine. Z leti se steklovina spremeni in postaja vedno bolj tekoča. V očesu se ob tem občasno pojavijo motnjave v obliki drobnih pik, nitk ali plavajočih delcev, ki potujejo pred očesom, niso nevarne in ne vplivajo na vid.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
ZOŽITEV AORTNE ZAKLOPKE
86-letni oče naše bralke je bil na pregledu zaradi slišnega šuma nad srcem. Ugotovili so, da ima zožitev aortne zaklopke zmerne stopnje. Dobil je zdravila zaradi povišanega holesterola in krvnega tlaka. Zdravnik mu je odsvetoval telesne napore. Oče ne prizna, da bi imel kakršne koli težave, in komaj čaka, da bo lahko začel delati na vrtu. Zanima jo, kako nevarno je zanj lahko delo na vrtu.
Aortna stenoza je pri starejših ljudeh pogosta bolezen. Po 80. letu jo ima okoli 10 odstotkov starostnikov. Najpogostejši znaki so zmanjšanje telesne zmogljivosti, pojav težke sape, bolečina v prsnem košu, omotica ali izguba zavesti. Simptomi so odvisni od stopnje zožitve. Pri hudi aortni stenozi (površina odprtine, skozi katero teče kri, je manjša od 1 cm2) je običajno potrebna zamenjava zaklopke ali širitev zožitve s posebnimi katetri. Brez takšnega posega je smrtnost visoka.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
NOČNO ODVAJANJE VODE
75-letni bralec mora vsako noč dva- do trikrat na vodo. Zaradi omenjenih težav je bil na pregledu pri urologu. Nima povečane prostate, preiskava mehurja je bila brez posebnosti. Zaradi krčnih žil mu občasno otekajo noge okoli gležnjev.
Zaradi položaja pri ležanju je odtok iz spodnjega dela telesa hitrejši, v primeru oteklin na nogah pa tudi povečan. Ponoči se zaradi izločanja nekaterih hormonov tvori bolj koncentriran urin, ki ga je zato tudi manj. Ta prilagoditev nam omogoča mirnejši spanec. S staranjem se nivo teh hormonov zniža. Pridružijo se tudi bolezni, pri katerih ponoči nastaja večja količina urina, kjer je kapaciteta mehurja manjša, kjer praznjenje mehurja ni popolno ali zadrževanja urina ni mogoče. Nikturija je pojav, ko moramo v 6 do 8 urah spanja več kot dva- do trikrat na vodo.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
SUHA USTA
75-letna bralka, ki se zdravi zaradi visokega krvnega tlaka in povišanih holesterolov, sprašuje o morebitnem vplivu zdravil na suhost ust. Enaka zdravila (Exforge, Sinvacor, Asentro, Helex občasno) jemlje že dolgo. Nima sladkorne bolezni in nima večjih težav s hrbtenico ali bolečin v sklepih. Občasno ima občutek peska v očeh, ki se ji pogosto solzijo.
Na prvi pogled bi bil odgovor zelo enostaven. Asentra zelo pogosto povzroča suha usta, kombinirane učinkovine v tableti Exforge občasno, Sinvacor in Helex zelo redko. Pred morebitno ukinitvijo Asentre, ki mora biti nujno postopno, je zelo pomembno pretehtati koristi zdravila in stopnjo neželenega učinka. Pozorno moramo oceniti tudi morebitne preostale vzroke suhih ust, ki jih ni malo. Predvsem pri sistemskih boleznih so sočasno pogosto prisotne tudi suhe oči.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
OMEJITVE PRI VOŽNJI AVTOMOBILA
54-letni bralec je utrpel možgansko kap. Odnesel jo je le z blago ohromitvijo leve strani telesa. Po obravnavi na nevrološki kliniki in v zdravilišču je začel hoditi v fitnes in opravljati dela okoli hiše. Po šestih mesecih se je ponovno zaposlil za štiri ure. Med delom težko ostane zbran, zato razmišlja o upokojitvi. Ob blagi nemoči v roki in nogi je hitro ugotovil, da lahko varno vozi avtomobil. Zapletlo pa se je, ko je želel podaljšati vozniško dovoljenje. Po novem se lahko vozi samo v krogu 30 kilometrov od doma. To ga je sesulo. Zanima ga, ali se lahko pritoži.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
SRBENJE KOŽE
Bralki sta želeli nasvet za blaženje neznosnega srbenja kože. Pri eni se pojavlja predvsem po rokah in nogah, in to vedno v zimskem času. Poskusila je različna mazila, zdravnica ji je nazadnje predpisala zdravila proti alergiji, ki ji ne pomagajo. Pri drugi bralki se je srbenje pojavilo v zadnjem času. Srbi jo po vsem telesu, najbolj pa ponoči. Zaradi slabega spanca je utrujena, vrtoglava, izgubila je nekaj kilogramov, boli jo želodec. Že nekaj časa ima napotnico za pregled krvi, vendar še ni šla na odvzem krvi.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
DALJŠI PREMORI PRI DIHANJU
Bralka se je zelo ustrašila, ko se ji je zdelo, da je mož ponoči nehal dihati. Čez nekaj dolgih sekund je po nekajkratnem globokem vdihu ponovno normalno dihal in zaspal. Po tem dogodku je še večkrat zaznala tudi daljše premore pri dihanju. Mož je malo predebel in ima mejno povišan krvni sladkor. Drugače je zdrav. Vendar se mu zaradi tega ne zdi vredno obiskati zdravnika. Kaj svetujete?
Občasne prekinitve dihanja v spanju niso tako redka in tudi ne nedolžna težava. Pojavlja se približno pri desetih odstotkih oseb, večkrat pri moških, starejših in predebelih ljudeh. Ti ljudje običajno smrčijo zaradi anatomskih sprememb, dodatnega nabiranja maščobnega tkiva v žrelu ali oslabelosti mišic žrela v starosti. Če ohlapne mišice in jezik zaprejo dihalno pot, dihanje preneha (obstruktivna spalna apneja – OSA). Centralna spalna apneja – CSA lahko nastane ob možganski kapi.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
ASPIRIN
Šestinsedemdesetletna bralka želi mnenje glede preventivnega jemanja Aspirina. V družini sta oče in mama v visoki starosti umrla za posledicami možganske kapi. Nima klasičnih dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja. Ne jemlje nobenih zdravil, je telesno aktivna, ima normalno težo. Veliko njenih prijateljic pa ga zaradi preprečevanja ateroskleroze jemlje vsak dan.
Aspirin (acetil salicilna kislina) je eno izmed najbolj uporabnih zdravil: učinkovito, poceni, glede na množičnost jemanja niti nima toliko pomembnih neželenih učinkov. V študijah so dokazovali njegov ugodni učinek na zmanjšanje pojavnosti srčnega infarkta, ne pa na večje preživetje. V višji starosti se poveča tveganje za krvavitve iz prebavnega trakta ali še bolj usodne krvavitve v možgane. Pri tehtanju koristi in škode je prevladalo priporočilo, da Aspirin ni zdravilo, ki bi bilo koristno za zmanjšanje srčno-žilnih dogodkov pri ljudeh z majhnim tveganjem zanje. Veseli ste lahko, da ste v tej skupini srečnežev, zato aspirina ne potrebujete.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
BOLEČINA V NOGAH
82-letna bralka je pred meseci pri hitrem izstopanju iz avtomobila začutila hudo pekočo bolečino v ledvenem delu hrbtenice, ki se je širila v zadnji del stegna. Po nekaj dneh ležanja se je bolečina umirila. Ko je ponovno začela izvajati aktivnosti, se je pri hoji pojavila bolečina v mečih desne noge. Zdaj ne more brez počitka niti do bližnje trgovine. Ortoped je ugotovil samo začetno obrabo na hrbtenici. Zdravi se zaradi atrijske fibrilacije in visokega krvnega tlaka.