OBNOVITVENA REHABILITACIJA V ZDRAVILIŠČU

Bralka je pred tremi leti prebolela možgansko kap, pred enim letom še srčni infarkt. Po infarktu zaradi omejitev ob epidemiji covida-19 ni bila vključena v programe rehabilitacije. Zdaj s težavo izvaja vsakodnevne aktivnosti in ima bolečine v rami ohromelega uda. Zanimajo jo, ali ji pripada zdravljenje v zdravilišču. 

Spoštovana bralka, odprli ste eno izmed perečih tem in zame osebno tudi eno izmed pomanjkljivosti pri dolgotrajnem zdravljenju nekaterih bolnikov s kroničnimi obolenji ali trajnimi posledicami poškodb. Žal bolniki po možganski kapi pri ZZZS nimajo priznane pravice do tako imenovane obnovitvene rehabilitacije invalidov, ki jo imajo nekateri bolniki s posebej opredeljenimi kroničnimi obolenji. Ker sem že dolgo na tem svetu, vem, da pravica ni bila priznana zaradi strahu pred velikim številom oseb po možganski kapi.

DRUGO MNENJE

Bralki so zaradi obrabe sklepa v eni izmed naših bolnišnic pred meseci vstavili endoprotezo kolena. Takoj po operaciji so se začele težave s hudimi bolečinami v kolenu, vendar so na kontrolnem pregledu ocenili, da je potek okrevanja normalen. Potem je padla in utrpela zlom stegnenice na isti nogi. Bila je operirana in zlom se je hitro zacelil. Ker pa ima še vedno težave s kolenom, ji je zdravnik svetoval ponovni pregled pri ortopedu. Sprašuje, kaj lahko stori, da bo dobila drugo mnenje. 

PO ZDRAVLJENJU PLJUČNE EMBOLIJE

Bralka, ki se vrsto let zdravi zaradi astme, je pred meseci prebolela pljučno embolijo, potem pa še pljučnico. Še vedno močno kašlja. V tem času se je pojavila bolečina v poteku levega rebrnega loka, ki izžareva proti hrbtenici. Na posnetkih pljuč se vidijo kronične spremembe zaradi astme in manjša atelektaza (kolaps pljuč) v levem spodnjem pljučnem režnju. Zanima jo, ali je to posledica pljučne embolije in katere tablete proti bolečinam so boljše: Analgin ali Lekadol. Poleg pršil za zdravljenje astme jemlje Xarelto, kalcij in vitamin D v kapljicah.

KIRURŠKA TERAPIJA VEN

Bralka se zdravi zaradi kroničnega venskega popuščanja. Pred tremi leti je bila že operirana na venskem ožilju na obeh nogah. Prebolela je tudi pljučno embolijo. Zaradi vedno večjih krčnih žil na desni nogi, nočnih krčev in bolečin je naročena na pregled pri specialistu za žilne bolezni. Sprašuje, ali je kirurška terapija ven pri njej smiselna. 

 V zadnjem času me vedno več ljudi sprašuje o smiselnosti in nevarnosti kirurških posegov (na primer pri kili, inkontinenci, povešeni maternici ...), ki v tistem trenutku še niso nujni. Težko svetujem, ker je za vsako izmed bolezni način zdravljenja odredil specialist, ki se mora odločati na podlagi izvedene diagnostike, znanja, sprejete doktrine in izkušenj. Če bolnik zaupa specialistu, takšnih klicev neki neznani zdravniki ne bi smeli imeti. Vprašanje pa je, ali bolnik dobi dovolj dobrih informacij o posegu, njegovem poteku, morebitnih zapletih, uspešnosti zdravljenja, ne nazadnje tudi o tem, katere možnosti drugačnega zdravljenja še obstajajo. Zdravniki vse preveč mislimo, da je tudi bolnikom vse jasno, da si lahko v trenutkih stresa ob pregledu zapomnijo vse, da nas slišijo in dojamejo naše besede.

PRENIZEK SRČNI UTRIP

Bralkin mož se zdravi zaradi povišanega tlaka in sladkorne bolezni. Prejema zdravila Amlopin, Preductal, Concor, Aspirin, Sifor in Nitrolingual ob morebitnih bolečinah v prsih. Poleti so se pojavile nenadne slabosti, ki jih spremljajo vrtoglavica, bledica in potenje. Srčni utrip je enakomeren, vendar tudi pod 40 utripov na minuto. Resne težave minejo po nekaj minutah, vendar je kasneje utrujen in zaspan.

Glede na zdravila, ki jih gospod jemlje, sklepam, da ima ishemično bolezen srca. Starejše osebe, ženske, bolniki s sladkorno boleznijo pogosto nimajo bolečine, značilne za angino pektoris. Lahko se kaže samo kot slabost, zadihanost, vrtoglavica, utrujenost, hitro bitje srca, padec krvnega tlaka ali manjša zmogljivost. Čeprav mož nima bolečine za prsnico, ki izžareva proti levi roki in ni odvisna od gibanja in dihanja, ima lahko okvaro koronarnega žilja, ki zagotavlja kisik in hrano, da srce kot mišica lahko črpa kri v vse telesne organe. Pri nizkem krvnem tlaku ali nizkem srčnem utripu se količina krvi, ki jo srce izčrpa, zmanjša, moten je dotok krvi v možgane in lahko povzroči opisane simptome. Srčni utrip pod 40 utripov na minuto ne more zagotoviti dovolj velikega pretoka krvi. Izjeme so športniki, ki imajo prilagojeno, tako imenovano športno srce. 

OSAMLJENOST IN NEMOČ

Enaindevetdesetletna bralka živi sama v stanovanju, polnem lepih spominov. Zaradi negotove hoje in pogostejših vrtoglavic ne gre iz stanovanja. Svojci ji vsakodnevno telefonirajo, ob koncu tedna zapolnijo zaloge hrane in pospravijo stanovanje. Kosilo prejema iz bližnjega doma upokojencev. Tedensko jo obiskuje negovalka, ima občasno pomoč na domu. Počuti se vedno bolj osamljeno, boji se, da bo ponoči padla in ne bo mogla poklicati pomoči. 

Žal je podobnih zgodb zelo veliko. Na eni strani osamljenost in stiske starostnikov, na drugi strani skrb svojcev vsakokrat, ko telefon zvoni v prazno. Vsako življenjsko obdobje zahteva prilagajanje in racionalne rešitve. Sposobnost prilagajanja in iskanje rešitev se s starostjo zmanjšata. Zato starostniki kljub ohranjenemu umu in občutku, da lahko še vedno živijo sami, potrebujejo pomoč in razmišljanje nekoga, ki ni neposredno vpleten. Najin pogovor z bralko je bil namenjen temu.

KAKO SHUJŠATI

Petinsedemdesetletni bralki bodo zaradi obrabe kolena čez pol leta vstavili kolensko protezo. Ortoped ji je namignil, naj do tedaj shujša vsaj za deset kilogramov, ker bo tako okrevanje hitrejše. Zanima jo, kako naj shujša. Morda z uporabo tablet za hujšanje?

Hujšanje v starosti še zdaleč ni enostavno in varno, zato je toliko pomembnejše, da vseskozi vzdržujemo vsaj približno enako telesno maso. V starosti na presnovo vplivajo hormonske spremembe, manj se gibljemo, stiske in samoto preganjamo s hrano, zaradi slabših zob težje jemo … Starejšim nikakor ne priporočam jemanja pripravkov, ki obljubljajo čudeže v nekaj tednih. Odsvetujem tudi stradanje, razne ločevalne diete ali manj obrokov. Nobena izmed teh metod ni učinkovita.

KRATKOTRAJNA IZGUBA ZAVESTI

Bralka, ki se zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka, začetne ledvične odpovedi in osteoporoze, je v zadnjem letu trikrat padla in za nekaj trenutkov izgubila zavest. Kasneje so ugotovili refleksno sinkopo. Zanima jo, zakaj nastane in kako si lahko pomaga. 

Sinkopa (omedlevica) je kratkotrajna izguba zavesti zaradi prekinitve ali zmanjšanega možganskega pretoka, ki običajno privede do padca. Pojavlja se pri 30 do 50 odstotkih ljudi. Glede na vzrok nastanka je lahko kardiogena (srčna), nevrogena, zelo pogosto pa tudi nepojasnjena. Refleksna sinkopa spada med nevrogene sinkope in je posledica prehodnega, občasnega nenormalnega delovanja avtonomnega živčevja (na delovanje katerega ne moremo vplivati). Zaradi zmanjšanega sproščanja norepinefrina (hormona, ki povzroči krčenje ožilja) se več krvi zadržuje na periferiji, manj je doteka v srce. Normalni odgovor na zmanjšan dotok krvi v srce je povečan srčni utrip. Če srce večkrat izčrpa, sicer manjšo količino krvi, bo prekrvitev možganov vseeno dovolj dobra. Pri refleksni sinkopi se srčni utrip ne poveča, lahko se celo zniža, zato pride do pomanjkljivega pretoka skozi možgane in izgube zavesti.

SRČNO POPUŠČANJE

Bralka se zdravi zaradi visokega krvnega tlaka. Enkrat mesečno jo obišče patronažna sestra. Ob zadnjem obisku je morala meritve krvnega tlaka večkrat ponavljati. Ob uspešni meritvi je bil krvni tlak 130/75 mmHg, srčni utrip pa 81 utr./min. Sestra ji je povedala, da so težave pri meritvi posledica srčnega popuščanja. Zanimajo jo znaki te bolezni in kakšno zdravljenje bo potrebovala. 

Srčno popuščanje pomeni motnjo v delovanju srca, lahko gre za motnje v delovanju srčne mišice, zaklopke ali osrčnika. Moteno je lahko črpanje srca (sistolična funkcija) ali polnjenje srca (diastolična funkcija). Srčno popuščanje je pogosto v starosti in je povezano predvsem z ishemično boleznijo srca (okvarjene žile, ki skrbijo za dotok kisika in hrane v srčno mišico) in neurejenim krvnim tlakom. Predvidevam, da je sestra ocenila srčno popuščanje zaradi slabotnega srčnega utripa, ki ga elektronski merilec krvnega tlaka ni takoj zaznal. Toda postavitev diagnoze ni tako preprosta.

STALNA BOLEČINA V KRIŽU

Bralka ima več let bolečine v ledvenem delu hrbtenice, ki so se v zadnjem času močno poslabšale. Magnetna resonanca je pokazala hernijo medvretenčne ploščice. V protibolečinski ambulanti je naročena čez šest mesecev, pregled pri nevrokirurgu ima oktobra prihodnje leto. Zaradi stalne bolečine ne zdrži niti dneva brez zdravil. Ne ve, kam naj se obrne.  

Takšni klici so prav gotovo odraz nenormalnosti v našem zdravstvenem sistemu, kjer se vsi, predvsem pa uporabniki, počutimo ogoljufani in ponižani. Ne bom pisala o nedopustnih čakalnih dobah, ker resnico o tem bolj ali manj potvarjajo vsi. Ne bomo jih skrajšali čez noč, zato je pomembno, da tudi sami čim več storimo zase.