OSAMLJENOST IN NEMOČ

Enaindevetdesetletna bralka živi sama v stanovanju, polnem lepih spominov. Zaradi negotove hoje in pogostejših vrtoglavic ne gre iz stanovanja. Svojci ji vsakodnevno telefonirajo, ob koncu tedna zapolnijo zaloge hrane in pospravijo stanovanje. Kosilo prejema iz bližnjega doma upokojencev. Tedensko jo obiskuje negovalka, ima občasno pomoč na domu. Počuti se vedno bolj osamljeno, boji se, da bo ponoči padla in ne bo mogla poklicati pomoči. 

Žal je podobnih zgodb zelo veliko. Na eni strani osamljenost in stiske starostnikov, na drugi strani skrb svojcev vsakokrat, ko telefon zvoni v prazno. Vsako življenjsko obdobje zahteva prilagajanje in racionalne rešitve. Sposobnost prilagajanja in iskanje rešitev se s starostjo zmanjšata. Zato starostniki kljub ohranjenemu umu in občutku, da lahko še vedno živijo sami, potrebujejo pomoč in razmišljanje nekoga, ki ni neposredno vpleten. Najin pogovor z bralko je bil namenjen temu.

KAKO SHUJŠATI

Petinsedemdesetletni bralki bodo zaradi obrabe kolena čez pol leta vstavili kolensko protezo. Ortoped ji je namignil, naj do tedaj shujša vsaj za deset kilogramov, ker bo tako okrevanje hitrejše. Zanima jo, kako naj shujša. Morda z uporabo tablet za hujšanje?

Hujšanje v starosti še zdaleč ni enostavno in varno, zato je toliko pomembnejše, da vseskozi vzdržujemo vsaj približno enako telesno maso. V starosti na presnovo vplivajo hormonske spremembe, manj se gibljemo, stiske in samoto preganjamo s hrano, zaradi slabših zob težje jemo … Starejšim nikakor ne priporočam jemanja pripravkov, ki obljubljajo čudeže v nekaj tednih. Odsvetujem tudi stradanje, razne ločevalne diete ali manj obrokov. Nobena izmed teh metod ni učinkovita.

KRATKOTRAJNA IZGUBA ZAVESTI

Bralka, ki se zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka, začetne ledvične odpovedi in osteoporoze, je v zadnjem letu trikrat padla in za nekaj trenutkov izgubila zavest. Kasneje so ugotovili refleksno sinkopo. Zanima jo, zakaj nastane in kako si lahko pomaga. 

Sinkopa (omedlevica) je kratkotrajna izguba zavesti zaradi prekinitve ali zmanjšanega možganskega pretoka, ki običajno privede do padca. Pojavlja se pri 30 do 50 odstotkih ljudi. Glede na vzrok nastanka je lahko kardiogena (srčna), nevrogena, zelo pogosto pa tudi nepojasnjena. Refleksna sinkopa spada med nevrogene sinkope in je posledica prehodnega, občasnega nenormalnega delovanja avtonomnega živčevja (na delovanje katerega ne moremo vplivati). Zaradi zmanjšanega sproščanja norepinefrina (hormona, ki povzroči krčenje ožilja) se več krvi zadržuje na periferiji, manj je doteka v srce. Normalni odgovor na zmanjšan dotok krvi v srce je povečan srčni utrip. Če srce večkrat izčrpa, sicer manjšo količino krvi, bo prekrvitev možganov vseeno dovolj dobra. Pri refleksni sinkopi se srčni utrip ne poveča, lahko se celo zniža, zato pride do pomanjkljivega pretoka skozi možgane in izgube zavesti.

SRČNO POPUŠČANJE

Bralka se zdravi zaradi visokega krvnega tlaka. Enkrat mesečno jo obišče patronažna sestra. Ob zadnjem obisku je morala meritve krvnega tlaka večkrat ponavljati. Ob uspešni meritvi je bil krvni tlak 130/75 mmHg, srčni utrip pa 81 utr./min. Sestra ji je povedala, da so težave pri meritvi posledica srčnega popuščanja. Zanimajo jo znaki te bolezni in kakšno zdravljenje bo potrebovala. 

Srčno popuščanje pomeni motnjo v delovanju srca, lahko gre za motnje v delovanju srčne mišice, zaklopke ali osrčnika. Moteno je lahko črpanje srca (sistolična funkcija) ali polnjenje srca (diastolična funkcija). Srčno popuščanje je pogosto v starosti in je povezano predvsem z ishemično boleznijo srca (okvarjene žile, ki skrbijo za dotok kisika in hrane v srčno mišico) in neurejenim krvnim tlakom. Predvidevam, da je sestra ocenila srčno popuščanje zaradi slabotnega srčnega utripa, ki ga elektronski merilec krvnega tlaka ni takoj zaznal. Toda postavitev diagnoze ni tako preprosta.

STALNA BOLEČINA V KRIŽU

Bralka ima več let bolečine v ledvenem delu hrbtenice, ki so se v zadnjem času močno poslabšale. Magnetna resonanca je pokazala hernijo medvretenčne ploščice. V protibolečinski ambulanti je naročena čez šest mesecev, pregled pri nevrokirurgu ima oktobra prihodnje leto. Zaradi stalne bolečine ne zdrži niti dneva brez zdravil. Ne ve, kam naj se obrne.  

Takšni klici so prav gotovo odraz nenormalnosti v našem zdravstvenem sistemu, kjer se vsi, predvsem pa uporabniki, počutimo ogoljufani in ponižani. Ne bom pisala o nedopustnih čakalnih dobah, ker resnico o tem bolj ali manj potvarjajo vsi. Ne bomo jih skrajšali čez noč, zato je pomembno, da tudi sami čim več storimo zase. 

PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI

Štiriinšestdesetletni gospod je prebolel možgansko kap. Po zdravljenju v bolnišnici je rehabilitacijo nadaljeval v zdravilišču. V kratkem bo prišel domov in ženo skrbi, kako bo z oskrbo doma. Po bolezni je ostala šibkost levega dela telesa. Hodi s pomočjo fizioterapevtke na kratke razdalje, pri oblačenju potrebuje manjšo pomoč. Hrani se sam, vendar se mu hrana pogosto zaletava. Je pa še zelo utrujen. 

Pri boleznih, ki puščajo trajne posledice, je prihod domov poseben izziv. Dokler poteka zdravljenje v bolnišnici, upamo, da bo ozdravitev popolna. Če ni, se tolažimo, da se bo s prihodom domov vse uredilo. Prihod v znano okolje med ljube osebe in stvari je pomemben dejavnik pri izboljševanju zdravja. Vendar pri bolezni, kot je možganska kap, določene posledice ostanejo za vedno. Najhitreje se popravljajo v prvih treh do šestih mesecih, vendar je izboljšanje mogoče tudi kasneje. Ob poznavanju bolezni in razumevanju posledic se je veliko lažje izogniti pastem, ki jih v družino prinašajo spremenjene vloge posameznikov. A bolniku smo lahko opora le, če poskrbimo tudi zase. 

KAJ POVZROČA BOLEČINE V NOGAH?

Bralka je pred desetletji utrpela poškodbo hrbtenice. Potem se je močno zredila. Pred desetimi leti so ji odkrili sladkorno bolezen, kasneje še obrabo levega kolena. Zdaj se je pojavilo še mravljinčenje v prstih na nogah in pekoča bolečina v obeh stopalih, ki se širi proti stegnu. Noge ima zatečene, na levi goleni ima manjšo rano. Gleženjski indeks je normalen. Ali je vzrok v venah? Osebna zdravnica jo je napotila k nevrologu.

Bralka ima cel mozaik bolezni, ki povzročajo bolečine v nogah. Vsaka izmed njih ima določene simptome, ki se lahko med sabo prepletajo, skupaj pa lahko seveda povzročajo hude težave. Obolenja hrbtenice navadno povzročajo enostranske težave. Bolečine so lahko pekoče ali tope, pojavljajo se mravljinčenje, občutek hladnih nog in šibkost mišic. Pri obrabi kolena so značilni bolečina v sklepu pri premikanju, jutranja okorelost, oteklina, občutek toplote v sklepu. Kronična bolezen ven ima celo vrsto vidnih sprememb kože, bolečino, ki se sprva kaže kot občutek težkih nog, postopoma spremljajo srbenje, bolečina v poteku ven, nemirne noge in nočni krči. Pri bralki so izključene samo hujše arterijske motnje prekrvitve.

HUDA SLABOKRVNOST

Zaradi izredno hude utrujenosti pri nedeljskem izletu je 57-letna bralka samoplačniško opravila pregled krvne slike v bližnjem laboratoriju. Naročili so ji, da se mora z izvidi oglasiti pri svojem zdravniku. Zanima jo, ali lahko opravi še kakšne preiskave, da bo čim prej odkrila vzroke slabokrvnosti. Težave, kot so kronična utrujenost, hitro bitje srca, občasne bolečine v želodcu in nespečnost, pripisuje odgovorni in stresni službi. Prizna, da ima zelo neredno prehrano, vendar z veliko zelenjave in sadja. V izvidih izstopajo vrednosti hemoglobina 78, število eritrocitov 2,5, MCV 110 in sedimentacija 45.

IZVID GASTROSKOPIJE

Dvainsedemdesetletna bralka je prejela izvid gastroskopije, ki jo je opravila zaradi stalnih bolečin v zgornjem delu trebuha, napenjanja in pogostih drisk. Zaradi kamnov so ji odstranili žolčnik. Približno teden jemlje Nolpazo, vendar ne čuti izboljšanja. V izvidu gastroskopije so opisani biliarni gastritis, žariščna metaplazija in atrofija sluznice antruma želodca, benigni želodčni polip, hiatus hernija in HP O. Sprašuje, kako nevarne so te spremembe.

PO MOŽGANSKI KAPI

Bralka je prebolela možgansko kap. Zadnje čase ima težave s krvnim tlakom. Zjutraj je nizek (včasih 120 mm Hg), ki se po zaužitju zdravila še zniža. Pogosto ima tudi vrtoglavice. Ves čas jemlje enaka zdravila Prenesso 4 mg, Aspirin in Tulip. Nekje je prebrala, da lahko možgansko kap preprečimo tudi s pitjem kozarca tople vode pred spanjem. 

Po ishemični možganski kapi, ki je nastala zaradi ateroskleroze ožilja, lahko ponovno možgansko kap preprečimo z urejanjem krvnega tlaka (pod 130 mm Hg), holesterola (LDL pod 1,8 mmol/l), optimalnim zdravljenjem sladkorne bolezni in zdravim načinom življenja (prehrana, prenehanje kajenja, telesna dejavnost) ter rednim jemanjem predpisanih zdravil. Z upoštevanjem priporočil in ustrezno obravnavo ob nastanku bolezni lahko preprečimo več kot 90 odstotkov ponovnih možganskih kapi. Žal večina prebolelih preneha jemati zdravila zaradi prebranih neželenih učinkov ali ker imajo ob meritvah krvnega tlaka ali pregledu krvi normalne vrednosti. Toda zdravila je treba ves čas jemati, ker so normalne vrednosti posledica jemanja zdravil. Ni pa nujno, da je odmerek ali način zdravljenja ves čas enak. Zato so potrebni pregledi krvi in pregledi pri osebnem zdravniku.