ŽIVLJENJE Z INKONTINENCO

V stiski in želji po informacijah se je na nas obrnila 60-letna bralka, ki se zadnja leta spopada s stresno inkontinenco, zaradi katere ne more več v popolnosti živeti svojega aktivnega življenja, saj ji težave povzročajo že preprosto kihanje, kašljanje in celo smejanje.

Spoštovani, poznamo štiri oblike inkontinence, najpogostejša pa je ravno stresna inkontinenca, kjer pride do nehotenega uhajanja urina ravno pri tem, kar opisujete sami. K stresni inkontinenci lahko prispeva več dejavnikov, med najpogostejšimi pa je oslabitev mišic medeničnega dna. Za njihovo izboljšanje vam svetujem naslednje preproste vaje: mišice medeničnega dna stisnite in zadržite pet sekund, potem jih pet sekund počasi sproščajte in nato deset sekund počivajte. Ko bo vaja postala lažja, zadržite ѕtisk osem sekund in sproščajte osem sekund. Ob tem bodite pozorni, da ne stiskate trebuha, stegen ali zadnjice in ne zadržujete diha. Vaje izvajajte dvakrat dnevno po pet minut, napredek pa boste opazili po osmih do 12 tednih.

ALERGIJA NA CVETNI PRAH

Na nas sta se obrnila bralca, ki se vsako leto spopadata z alergijo na cvetni prah in trave. Imata težave z dihali, zamašenim nosom, izcedkom in kihanjem, srbečimi, otečenimi in solznimi očmi, glavobolom, občasno se na koži pojavijo celo izpuščaji. Prosita za nasvet, kako vsaj malo omiliti simptome nadležne alergije.

Težko pričakovana pomlad je žal za nekatere ljudi tudi nočna mora, saj zaradi podnebnih sprememb, dviga povprečnih temperatur zraka in več toplih dni vpliva na to, da rastline prej vzbrstijo. Najzanesljivejša strategija v boju proti simptomom alergije na cvetni prah in trave je izogibanje alergenom. A to je veliko lažje reči kot storiti, saj se cvetni prah v ozračju zadržuje praktično od aprila do septembra. Kljub vsemu pa lahko z določenimi ukrepi vsaj malo omilite težave.

PRIMERNA TEMPERATURA NOTRANJIH PROSTOROV

Na uredništvo revije se je obrnila bralka, ki jo zanima, kolikšna je primerna temperatura notranjih prostorov.

Tako kot smo ljudje različni, tako različno doživljamo spremembe letnih časov in s tem temperatur. Kljub vsemu pa Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da je optimalna temperatura od 18 do 21 stopinj Celzija, seveda odvisno od namena uporabe posameznega prostora.

Tako naj bi bila idealna temperatura za dnevno sobo okoli 20 do 22 stopinj Celzija, nekoliko višja pa naj bo v kopalnici, tj. okoli 22 do 24 stopinj Celzija. V kuhinji naj bo med 18 in 20 stopinjami zaradi nihanj v toploti in vlažnosti, stopinja ali dve manj pa je najboljša temperatura za spalnico. Spanje je ključnega pomena za dobro delovanje našega telesa, pri čemer ima pomembno vlogo sobna temperatura. Le-ta naj bo dovolj nizka, da ne povzroča dehidracije, glavobolov, po drugi strani pa dovolj visoka, da se zaradi hladu ne zbujamo.

ŽIVLJENJE Z REVMATOIDNIM ARTRITISOM

Bralki so pred kratkim postavili diagnozo revmatoidni artritis. Zanima jo, kako si lahko čim bolj olajša vsakodnevno življenje in kako lahko ohrani samostojnost.

Ljudje z revmatoidnim artritisom se spopadajo s številnimi težavami, ki jih povzročajo bolečine, spremembe v sklepih in slabša gibljivost. Zato je izjemno pomembna redna telesna dejavnost, ki pomaga pri vzdrževanju motoričnih spretnosti. Svetujem vam, da si obveznosti razporedite čez ves dan, morda kar s pomočjo urnika. Aktivnosti, ki bi jih običajno izvajali stoje, naredite sede. Priporočam vam stol brez koles z nastavljivo višino, ki omogoča prilagoditev na posamezno delovno površino. Pri dvigovanju ne uporabljajte zapestja in prstov, saj pritisk povzroči bolečino. Bolje je, če se s stola dvignete s pomočjo podlakti ter vstanete z nagibom trupa naprej, da obremenite mišice nog. Pri posedanju in vstajanju s straniščne školjke vam je v pomoč nastavek, ki zviša sedežno ploskev, samostojnost pri kopanju pa vam omogoči namestitev držal ob kopalni kadi ali prhi, deska ali sedež v kopalni kadi ali toaletni stol v kabini za prhanje. Ne pozabite na namestitev protizdrsnih podlog.

IGRANJE Z IZLOČKI

Na nas se je obrnila že skoraj obupana bralka, ki doma skrbi za nepokretno mamo z napredovano obliko alzheimerjeve demence. Besedno sporazumevanje ni več mogoče, pomoč potrebuje pri vseh dnevnih aktivnostih. Zadnje čase pa se večkrat pomaže z blatom – tako sebe kot posteljo. Prosi za pojasnitev maminega vedenja in kaj lahko stori.

Spoštovani, razumem vašo stisko, zato najprej pojasnilo, kaj se pravzaprav dogaja. Ljudje smo ves čas v stiku z zunanjimi dražljaji in okolico zaznavamo z dotikom, sluhom, vidom, okusom in vonjem. Samo zaznavanje pa je odvisno od gibanja, in če hočemo določeni predmet spoznati s pomočjo dotika, ga moramo v roki premikati. V procesu zaznavanja s tipom ločimo taktilno in haptično zaznavo oziroma percepcijo. Taktilna zaznava se nanaša na dotik nekega predmeta, haptična pa na aktivno raziskovanje predmeta. Ko tipno zaznavamo težo, trdnost in podobno, gradimo haptični spomin, ki je nujno potreben za vizualno predstavo o predmetu.

NESPEČNOST PRI STAREJŠIH

Bralka sprašuje, kako se spopasti z nespečnostjo, saj opaža, da njen 79-letni mož zvečer težko zaspi, ponoči se večkrat zbuja. Čez dan je utrujen, opaža motnje pozornosti in razdražljivost.

Spanje je izredno pomemben proces v naših življenjih, saj prespimo skoraj tretjino življenja – eni več, drugi manj. S starostjo se čas spanja krajša in posamezniku lahko zadostuje tudi pet ur spanja. Kajti ni tako zelo pomembna dolžina spanja kot pa njegova učinkovitost, torej tista količina, ki nam omogoča, da se zbudimo spočiti in normalno opravljamo dnevne aktivnosti.

TEŽAVE PRI HRANJENJU

Na nas se je obrnila bralka, ki skrbi za moža, ki je po možganski kapi ostal nepokreten in vezan na posteljo. Imata urejeno pomoč na domu, kljub temu pa za dobršen del nege in oskrbe poskrbi ona. Opaža težave, ki se pojavijo pri hranjenju, saj mož težje požira in se mu hrana zaletava. Prosi za nasvet.

Motnja požiranja ali disfagija se lahko pojavi v različnih obdobjih človekovega življenja, eden izmed vzrokov pa je lahko tudi stanje po možganski kapi, ki ga je treba jemati skrajno resno. Zaradi motnje lahko hrana in tekočina zaideta v sapnik in pljuča, kar povzroča težave z dihanjem ali celo aspiracijsko pljučnico.

MIŠIČNA OTRDELOST PO MOŽGANSKI KAPI

Bralka, katere mož je pred kratkim doživel možgansko kap s posledično desnostransko hemiplegijo, sprašuje, kako preprečevati zakrčenost mišic na roki. Po vrnitvi iz  zdravilišča želi izvajati vaje tudi v domačem okolju, vendar se roka večkrat nenadoma zakrči, zato dlan težko odpre in izpusti predmet.

Spoštovani, rehabilitacija po preboleli možganski kapi je dolgotrajna in odvisna od več dejavnikov, sodelovanje posameznika pa je ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev. Vsekakor svetujem, da gospod še naprej izvaja terapevtske vaje, ki mu jih je predpisal fizioterapevt v sklopu rehabilitacije v zdravilišču. Priporočljivo je vaditi od 15 do 30 minut na dan. Vaje naj vedno izvaja le do meje bolečine in gib na koncu zadrži nekaj sekund. Med vadbo naj bo pozoren na pravilno dihanje in naj ne zadržuje diha ali izdiha. Pomemben je tudi pravilen položaj telesa, izogiba naj se sunkovitim gibom. Če potrebuje vašo pomoč, se postavite na njegovo slabšo stran telesa.

PREPROSTE AKTIVNOSTI ZA LJUDI Z DEMENCO

Bralka prosi za nekaj nasvetov in idej preprostih aktivnosti za ljudi z demenco. Opaža, da se mama, s katero živi v skupnem stanovanju, ne zna več sama zaposliti niti ne ve, kako bi se lotila določenih nalog.

Pri načrtovanju aktivnosti vedno izhajate iz njene življenjske zgodbe, vključite pa jo lahko v prav vse. Pomembno je, da se pri tem osredotočate na izvajanje in nikoli na končni rezultat, saj je lahko razlog v odklanjanju tudi zato, ker jih vaša mama več ne izvede na način, kot jih je izvajala nekoč, prav tako pa jo to lahko opominja na napredujočo bolezen. Zato je izjemno pomembno, da jo spodbujate k izvajanju aktivnosti, četudi je v celoti ne zmore izpeljati. Ne izvajajte jih namesto nje in ji dajte dovolj časa, tudi če traja malo dlje.

SOCIALNA OSKRBA – POMOČ NA DOMU

Bralkina 83-letna mama si je zaradi padca zlomila kolk. Trenutno je na rehabilitaciji v zdravilišču, je nepokretna, za zdaj še ne sme obremeniti noge, do stanovanja, v katerem živi sama, pa mora prehoditi deset stopnic. Bralka sprašuje o možnostih pomoči in nadaljnjih korakih.

Spoštovani, vsekakor se še pred maminim prihodom domov obrnite na njenega osebnega zdravnika in patronažno službo, kjer vam bodo pomagali pri nasvetih o negi. Žal so njihovi obiski zelo omejeni (število in obseg določa osebni zdravnik), zato vam svetujem, da se obrnete na javne zavode, ki v občini bivanja nudijo socialno oskrbo. Namen le-te sta predvsem oskrba in podpora pri ohranjanju čim daljše samostojnosti in kakovostnega življenja na domu, preprečevanje osamljenosti ter razbremenitev svojcev. Obsega pomoč pri osnovnih dnevnih aktivnostih, kot so pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju in hranjenju, gospodinjska pomoč ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Socialno oskrbo izvajajo socialne oskrbovalke, storitev pa je običajno organizirana vse dni v tednu in se izvaja na domu uporabnika. Del cene storitve plača uporabnik, drugi del subvencionira občina, ki to storitev zagotavlja.