VSE NA SVOJEM MESTU

Bralkina mama živi sama in je še razmeroma samostojna. V zadnjem času pa pogosto išče očala, telefon, ključe in druge predmete, četudi jih ima nekje v bližini. Bralko zanima, kako lahko mami pomaga urediti stanovanje tako, da se bo v njem lažje znašla.

Pogosto iskanje predmetov pri starejšem človeku še ne pomeni nujno, da gre za pozabljivost. Slabši vid, težje usmerjanje pozornosti ali preprosto preveč predmetov na mizi, polici ali kuhinjskem pultu lahko povzročijo, da človek težje najde tudi tisto, kar ima pravzaprav pred seboj. Zato naj imajo predmeti, ki jih uporablja vsak dan, svoje stalno mesto. Ključi naj bodo blizu vrat, na obešalniku ali v posodici, telefon na dogovorjenem mestu, očala pa tam, kjer jih mama običajno uporablja, na primer ob postelji ali ob najljubšem naslanjaču.

ZAKAJ STAREJŠI OSTAJAJO DOMA

Bralkin oče vse redkeje zapušča stanovanje. Še pred letom dni je vsak dan odšel na sprehod ali v trgovino, zdaj pa se raje zadržuje doma. Bralko zanima, ali gre zgolj za običajen del staranja ali lahko tudi sama prispeva k temu, da bo oče znova z večjim veseljem odhajal od doma.

Veliko svojcev meni, da starejši prenehajo hoditi ven predvsem zaradi starosti. V resnici je razlogov pogosto več, ti pa so prepleteni.

Eden najpogostejših je strah pred padcem. Dovolj je že en sam padec ali občutek nestabilnosti, da človek izgubi zaupanje vase. Tudi če se pri padcu ni huje poškodoval, lahko začne opuščati sprehode, obiske trgovine ali srečanja s prijatelji, saj jih spremlja strah, da bi se padec ponovil. 

KAKO PREPREČITI PRELEŽANINE?

Na nas se je obrnila bralka, ki doma skrbi za svojo nepokretno mamo. Ker mama večino dneva preživi v postelji, je v zadnjem času v predelu križa in pet opazila rdečino. Skrbi jo, da bi se razvile preležanine. Zanima jo, kako jih lahko prepreči in na katere znake mora biti še posebno pozorna.

Preležanine so poškodbe kože in podkožnega tkiva, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega pritiska na posamezne dele telesa. Najpogosteje se pojavijo pri ljudeh, ki večino časa preležijo ali presedijo v istem položaju in se ne morejo samostojno gibati. Običajno jih opazimo na križnici, petah, kolkih, gležnjih in komolcih.

SVETUJEJO VAM

OBLAČENJE IN SLAČENJE PO MOŽGANSKI KAPI

Bralka doma skrbi za moža po možganski kapi. Zaradi slabše gibljivosti in oslabelosti ene strani telesa potrebuje pomoč pri oblačenju in slačenju. Zanima jo, kako lahko možu pomaga, da bo to opravilo zanj manj naporno, ob tem pa opaža tudi, da mu pogosto zatekajo noge.

Oblačenje in slačenje nista le vsakodnevni opravili, ampak tudi priložnost za ohranjanje gibljivosti, samostojnosti in dobrega počutja. Z nekaj prilagoditvami lahko ta aktivnost postane lažja, varnejša in manj stresna za oba. Pomembno je, da si za vsako opravilo vzamete dovolj časa, ga izvajate mirno ter moža spodbujate, da sodeluje po svojih zmožnostih. Svetujem, da izberete udobna, mehka in dovolj široka oblačila, ki ne tiščijo ali ovirajo gibanja. Primernejša so oblačila z večjimi gumbi, zadrgami ali ježki, saj bo oblačenje precej lažje.

SVETUJEJO VAM

VARNO GIBANJE V DOMAČEM OKOLJU

Bralko, ki skrbi za zelo slabo pomično mamo, ji večkrat dnevno pomaga pri posedanju prek roba postelje, vstajanju in hoji, zanima, kako naj poskrbi za njeno in svojo varnost.

Skrb za slabše pomično osebo je zahtevna in odgovorna naloga, saj lahko že majhna nepazljivost povzroči padec ali poškodbo. Pomembno je, da vse korake izvajate mirno, premišljeno in postopoma ter ves čas opazujete mamino počutje.

Pri posedanju iz ležečega položaja mamo najprej obrnite na bok. Nato jo z nežnim, usklajenim gibom posedite prek roba postelje ter pri tem podprite trup in noge. Nekaj časa naj mirno sedi, vsaj minuto ali dve, saj se tako zmanjša možnost omotice. V tem času preverite, kako se počuti. Če je stabilna, nadaljujte z vstajanjem.

 SVETUJEJO VAM

POMOČ DA, A V KAKŠNI OBLIKI?

V uredništvo smo prejeli vprašanje bralke, ki se spopada z novo vlogo v družini. Njeni starši so že v letih, ko vsakdanjik postaja izziv. Rada bi jima pomagala, a se boji, da jima s tem jemlje samostojnost, zato sprašuje, kako lahko ostane v podporo, ne da bi jima vzela občutek neodvisnosti in dostojanstva.

S podobnimi vprašanji, v katerih je veliko ljubezni, skrbi in tudi utrujenosti, se srečuje veliko svojcev. S staranjem se družinske vloge počasi obračajo. Otrok, ki je bil nekoč deležen skrbi, postane tisti, ki skrbi. Ta sprememba je lahko čustveno zahtevna za oba. Veliko svojcev si želi staršem predvsem olajšati življenje. Prav zato, kot opisujete tudi sami, hitro priskočite na pomoč in opravite stvari namesto njih. Toda ravno tukaj se lahko zgodi nekaj, česar si ne želimo – starejši človek lahko dobi občutek, da mu jemljemo samostojnost ali...

SVETUJEJO VAM

UPORABNA TEHNOLOGIJA

Na nas se je obrnila bralka, ki bi rada staršem kupila kakšno pametno napravo, ki bi jim olajšala vsakdanjik, vendar ne ve, kaj resnično deluje in kaj od ponudbe je le modna muha. Katera tehnologija je za starejše uporabna in kako naj starše nauči uporabe mobilnega telefona?

Pri izbiri je ključno, da naprava resnično ustreza potrebam staršev, je preprosta za uporabo in ne ustvarja občutka nadzora ali prisile. Med najbolj uporabne spadajo alarmi za zdravila z zvočnim ali svetlobnim opozorilom, svetlobni in gibalni senzorji na hodnikih, v spalnici in kopalnici, senzorji za opozorilo pred puščanjem vode brez zapletenih nastavitev, e-oskrba v okviru dolgotrajne oskrbe ter preprosti mobilni telefoni z velikimi tipkami, jasnim zaslonom ali gumbom za klic v sili.

SVETUJEJO VAM

SPREHODI POZIMI 

V uredništvo smo dobili vprašanje zakoncev, ki se vsak dan sprehajata. Zaradi težav z gibljivostjo in ravnotežjem pa se sprašujeta, kako naj njuni sprehodi ostanejo varni v zimskem času, ko so poti pogosto zasnežene in zaledenele.

Sneg, led in nizke temperature močno povečajo nevarnost zdrsov in padcev. Ti lahko povzročijo resne poškodbe, kot so zlomi kolkov, zapestij ali poškodbe glave, zato je preventiva izjemno pomembna. Kljub temu pa je redno gibanje na svežem zraku ključno za zdravje, ohranjanje gibljivosti, ravnotežja in telesne kondicije, zato je smiselno poskrbeti za varnost.

SVETUJEJO VAM

OSKBRA STARŠEV

Na robu izčrpanosti se je na nas obrnila bralka, ki vsakodnevno skrbi za svoja mamo in očeta, saj potrebujeta pomoč druge osebe ves dan. Vsako jutro pred službo ju obišče in jima pripravi zajtrk, po službi teče k njima, kjer ostane do večera, in se nato vsa izčrpana vrne domov k svoji družini. Prosi za nasvet, kako bi si olajšala njuno oskrbo. 

Skrb za starejšega družinskega člana je čustveno bogata, a hkrati fizično in psihično zahtevna naloga. Mnogo svojcev si ne prizna, da so utrujeni, ker želijo narediti še malo več. A dolgotrajna izčrpanost vodi v izgorelost, ki jo je veliko težje zdraviti kot preprečiti. Zato je ključnega pomena, da si pravočasno poiščete podporo in razbremenitev. Koristno je, da se v družini dogovorite o jasni razporeditvi in razdelitvi nalog med drugimi družinskimi člani – kdo bo pomagal pri nakupih, kdo pri prevozih, kdo bo prevzel klice zdravnika ali...

SVETUJEJO VAM

ODKLANJANJE SELITVE V DOM STAREJŠIH

Kaj storiti v tem primeru, sprašujejo svojci gospe z demenco, ki samostojnega življenja v svojem stanovanju ni več zmožna, njena otroka pa sta še delovno aktivna in za mamo ne moreta poskrbeti v celoti.

To, kar opisujete, je zelo pogosta in težka situacija, ob kateri je pomembno razmisliti o več plasteh — čustvenih, pravnih in praktičnih. Ljudje z demenco pogosto ne razumejo, zakaj bi morali zapustiti dom, saj se počutijo varno v znanem okolju. Najnežnejši in najučinkovitejši način, da se zmanjšata odpor in stres, je postopen prehod. O selitvi ne razpravljajte neposredno, na primer Mama, moraš v dom, pač pa govorite o tem, da bo šla na krajši oddih.