Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetifebruar '26Nasveti
SVETUJEJO VAM
SPREHODI POZIMI
V uredništvo smo dobili vprašanje zakoncev, ki se vsak dan sprehajata. Zaradi težav z gibljivostjo in ravnotežjem pa se sprašujeta, kako naj njuni sprehodi ostanejo varni v zimskem času, ko so poti pogosto zasnežene in zaledenele.
Sneg, led in nizke temperature močno povečajo nevarnost zdrsov in padcev. Ti lahko povzročijo resne poškodbe, kot so zlomi kolkov, zapestij ali poškodbe glave, zato je preventiva izjemno pomembna. Kljub temu pa je redno gibanje na svežem zraku ključno za zdravje, ohranjanje gibljivosti, ravnotežja in telesne kondicije, zato je smiselno poskrbeti za varnost.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijanuar '26Oskrba
SVETUJEJO VAM
OSKBRA STARŠEV
Na robu izčrpanosti se je na nas obrnila bralka, ki vsakodnevno skrbi za svoja mamo in očeta, saj potrebujeta pomoč druge osebe ves dan. Vsako jutro pred službo ju obišče in jima pripravi zajtrk, po službi teče k njima, kjer ostane do večera, in se nato vsa izčrpana vrne domov k svoji družini. Prosi za nasvet, kako bi si olajšala njuno oskrbo.
Skrb za starejšega družinskega člana je čustveno bogata, a hkrati fizično in psihično zahtevna naloga. Mnogo svojcev si ne prizna, da so utrujeni, ker želijo narediti še malo več. A dolgotrajna izčrpanost vodi v izgorelost, ki jo je veliko težje zdraviti kot preprečiti. Zato je ključnega pomena, da si pravočasno poiščete podporo in razbremenitev. Koristno je, da se v družini dogovorite o jasni razporeditvi in razdelitvi nalog med drugimi družinskimi člani – kdo bo pomagal pri nakupih, kdo pri prevozih, kdo bo prevzel klice zdravnika ali...
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetidecember '25Nasveti
SVETUJEJO VAM
ODKLANJANJE SELITVE V DOM STAREJŠIH
Kaj storiti v tem primeru, sprašujejo svojci gospe z demenco, ki samostojnega življenja v svojem stanovanju ni več zmožna, njena otroka pa sta še delovno aktivna in za mamo ne moreta poskrbeti v celoti.
To, kar opisujete, je zelo pogosta in težka situacija, ob kateri je pomembno razmisliti o več plasteh — čustvenih, pravnih in praktičnih. Ljudje z demenco pogosto ne razumejo, zakaj bi morali zapustiti dom, saj se počutijo varno v znanem okolju. Najnežnejši in najučinkovitejši način, da se zmanjšata odpor in stres, je postopen prehod. O selitvi ne razpravljajte neposredno, na primer Mama, moraš v dom, pač pa govorite o tem, da bo šla na krajši oddih.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetinovember '25Zdravje Oskrba
PARKINSONOVA BOLEZEN
Bralkinemu možu so diagnosticirali parkinsonovo bolezen. Težave ima z jutranjo okorelostjo, tremorjem, občasno izgubi ravnotežje, govor sčasoma postaja počasnejši. Prosi za nasvet, kako lahko z vsakdanjo nego in oskrbo pripomore k boljšemu življenju.
Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki zahteva veliko razumevanja, potrpežljivosti in prilagoditev, saj vpliva na vsakodnevno življenje posameznika in njegove družine. Povzroča tremor in togost mišic, gibanje je počasnejše, pojavijo se težave z ravnotežjem, sčasoma pa bolezen zaradi okorelosti in rigidnosti mišic vpliva tudi na govor in požiranje, nemalokrat pa vpliva tudi na kognitivne funkcije.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetioktober '25Nasveti
DOBRO JE VEDETI
KONTRAKTURE ONEMOGOČAJO GIBANJE
Bralec opaža, da se je pri njegovem očetu, ki je zaradi nevrološke bolezni že dalj časa vezan na posteljo, pojavila omejenost gibanja v kolenskem sklepu. Koleno je trdo in togo, ob poskusu gibanja pa oče toži o bolečinah. Sprašuje, kako naj mu pomagajo.
Kontrakture, ki običajno nastanejo zaradi dolgotrajne imobilizacije, poškodbe, vnetja ali bolezni, so nenormalne spremembe v strukturi in funkciji sklepov ter mehkih tkiv. Njihovo skrajšanje privede do omejene gibljivosti sklepa ter posledično do omejene sposobnosti za normalno gibanje. Če se ne zdravijo, so lahko zelo boleče in povzročijo trajno omejitev gibanja, zato je njihovo preprečevanje bistvenega pomena, še posebej pri ljudeh, ki so zaradi različnih razlogov omejeni v gibanju, na primer po poškodbah, pri nevroloških boleznih, revmatoidnih boleznih ali pri dolgotrajnem ležanju.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetiseptember '25Oskrba
SEDEŽ ZA KOPALNO KAD
Bralka, ki se spopada s težavami pri vstopu in izstopu iz kopalne kadi, razmišlja o nakupu sedeža za kopalno kad. Prosi za nasvet in pomoč pri izbiri sedeža, kako ga namestiti in varno uporabljati.
Vsekakor je nakup sedeža za kopalno kad smiselna rešitev, kadar se spoprijemate s težavami pri vstopu in izstopu iz kopalne kadi. Zelo priročna je deska za kopalno kad z ročajem. Običajno je narejena iz trpežne trde plastike, ki ima na sedalni površini odtočne luknje, kar zagotavlja suhost in udobje med uporabo. Izberite desko z ročajem, ki omogoča dodatno stabilnost in pomoč pri vstopu in izstopu iz kopalne kadi. Deska ima nastavljivo širino, ki jo sami preprosto prilagajate glede na širino kopalne kadi.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijulij '25Zdravje Oskrba
OSKRBA V POLETNI VROČINI
V strahu pred prvim vročinskim valom se je na nas obrnila bralka, ki sprašuje, kako naj svoji mami, ki je zaradi možganskega tumorja ves čas vezana na posteljo, zagotovi kar se da kakovostno življenje. Zaradi motnje govora ji težko pove, kako poletna vročina vpliva na njeno počutje.
V poletni vročini je treba posebno skrb nameniti starejšim ljudem, saj so le-ti dovzetnejši za dehidracijo, poslabšajo se jim lahko tudi druga bolezenska stanja, posamezniki z nevrološkimi boleznimi pa imajo še večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Običajno imajo oslabljen občutek za žejo, zato jim je treba zagotoviti zadostne količine tekočin. Te naj bo od 1,5 do dva litra dnevno, pri čemer je treba upoštevati omejitve pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Mami večkrat dnevno ponudite vodo ali pa nesladkan čaj, ki naj bo ohlajen na sobno temperaturo. Odsvetujem pa zelo mrzle ali gazirane pijače, enako tudi alkohol.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijunij '25Zdravje Oskrba
HRANJENJE PO MOŽGANSKI KAPI
Na nas se je obrnila bralka. Njeno mamo je pred časom prizadela možganska kap, zaradi česar ima težave pri hranjenju, sedenju, držanju pribora in požiranju hrane.
Možganska kap lahko močno zaznamuje življenje posameznika in vpliva na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, na katere v času pred boleznijo načeloma niti ne pomislimo – kako se bomo zjutraj umili, držali zobno ščetko, se oblekli ali kako si bomo odrezali kos kruha. Izvajanje osnovnih dnevnih aktivnosti je zaradi možganske kapi pogosto oteženo. Ljudje se lahko soočajo s popolno ali delno ohromelostjo polovice telesa, izgubo senzorike, slabšo koordinacijo, lahko se pojavi neglect oziroma pomanjkanje zavedanja ali zanemarjanje prizadete polovice telesa, velikokrat pa se morajo ljudje po možganski kapi ponovno naučiti hranjenja in pitja.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetimaj '25Zdravje Oskrba
ŽIVLJENJE Z INKONTINENCO
V stiski in želji po informacijah se je na nas obrnila 60-letna bralka, ki se zadnja leta spopada s stresno inkontinenco, zaradi katere ne more več v popolnosti živeti svojega aktivnega življenja, saj ji težave povzročajo že preprosto kihanje, kašljanje in celo smejanje.
Spoštovani, poznamo štiri oblike inkontinence, najpogostejša pa je ravno stresna inkontinenca, kjer pride do nehotenega uhajanja urina ravno pri tem, kar opisujete sami. K stresni inkontinenci lahko prispeva več dejavnikov, med najpogostejšimi pa je oslabitev mišic medeničnega dna. Za njihovo izboljšanje vam svetujem naslednje preproste vaje: mišice medeničnega dna stisnite in zadržite pet sekund, potem jih pet sekund počasi sproščajte in nato deset sekund počivajte. Ko bo vaja postala lažja, zadržite ѕtisk osem sekund in sproščajte osem sekund. Ob tem bodite pozorni, da ne stiskate trebuha, stegen ali zadnjice in ne zadržujete diha. Vaje izvajajte dvakrat dnevno po pet minut, napredek pa boste opazili po osmih do 12 tednih.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetiapril '25Zdravje Oskrba
ALERGIJA NA CVETNI PRAH
Na nas sta se obrnila bralca, ki se vsako leto spopadata z alergijo na cvetni prah in trave. Imata težave z dihali, zamašenim nosom, izcedkom in kihanjem, srbečimi, otečenimi in solznimi očmi, glavobolom, občasno se na koži pojavijo celo izpuščaji. Prosita za nasvet, kako vsaj malo omiliti simptome nadležne alergije.
Težko pričakovana pomlad je žal za nekatere ljudi tudi nočna mora, saj zaradi podnebnih sprememb, dviga povprečnih temperatur zraka in več toplih dni vpliva na to, da rastline prej vzbrstijo. Najzanesljivejša strategija v boju proti simptomom alergije na cvetni prah in trave je izogibanje alergenom. A to je veliko lažje reči kot storiti, saj se cvetni prah v ozračju zadržuje praktično od aprila do septembra. Kljub vsemu pa lahko z določenimi ukrepi vsaj malo omilite težave.



