Kot že vrsto let smo tudi letos za marčno revijo zbrali nekatere pomembnejše statistične podatke, ki omogočajo okvirne ocene gmotnega položaja uživalcev pokojnin v preteklem letu. Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je konec decembra lani objavil podatke o gibanjih cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, sredi februarja letos pa še o gibanjih povprečne mesečne plače. Zavod pa je v Mesečnem statističnem pregledu za december 2020 (MSP) januarja letos predstavil podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj še z vrsto drugih zanimivih kazalnikov o uživalcih pokojnin in drugih prejemkov, ki jih izplačuje. V tem zapisu se bomo omejili le na gibanja pokojnin.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

SOLASTNIŠTVO DRUŽINSKE HIŠE

Bralec je skupaj z ženo vložil veliko sredstev in dela v obnovo hiše, ki je bila last njegovih staršev. Pokojni oče ni imel sredstev, da bi hišo vzdrževal. Bratje in sestre pa k obnovi niso hoteli nič prispevati, ker so menili, da je hiša stara in bi jo bilo po očetovi smrti najbolje podreti. Bralec bi rad uveljavil solastništvo hiše, ki je popolnoma obnovljena. Bratje in sestre temu nasprotujejo.

Poklicala me je gospa, ki se ne želi vmešavati v vnukinjin partnerski odnos, vendar ji je hudo, ko vidi, kaj se dogaja. Prosila je, ali lahko dekle pride na pogovor. Izkazalo se je, da že osem let živi s partnerjem, ki je do nje nasilen, žaljiv, ljubosumen, tudi fizično agresiven. Poskuša biti potrpežljiva, verjame, da se bo spremenil na bolje, zato prenaša grobo in neprimerno obnašanje in za njegovo ravnanje vedno najde opravičilo. Rada ga ima in brez njega ne more.

O tem, da drugih ljudi ni mogoče spreminjati, ne gre izgubljati besed. Osredotočila sem se na vnukinjo, predvsem na njeno samopodobo in občutek lastne vrednosti. Ključnega pomena je namreč vprašanje, zakaj si dovoli, da partner ravna z njo na takšen način.

KDO IMA PREDNOST PRI CEPLJENJU

Bralko, staro 75 let, zanima, ali obstaja kakšen uradni dokument, ki bi določil, kdo ima prednost pri cepljenju proti covidu-19. Zanima jo še, kdaj bo na vrsti in ali bomo državljani lahko prosto izbirali med različnimi cepivi.

Uradni dokument obstaja, in sicer so to Priporočila glede oblikovanja prednostnih skupin, ki sta jih skupaj izdala NIJZ in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

Glavni cilji priporočil so zmanjšanje umrljivosti zaradi covida-19, izboljšanje zdravja prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka bolezni pri posameznikih in razbremenitev zdravstvenega sistema ter tudi ponovni zagon gospodarstva ter vzpostavitev normalnih pogojev za izobraževanje, promet, dejavnosti v kulturi ter socialno življenje kot tudi vseh drugih dejavnosti, ki so bile pred koronakrizo povsem običajne.

DENARNO NADOMESTILO

Bralec sprašuje za 28-letnega sina, ki se mu sredi februarja izteče pogodba o zaposlitvi za določen čas 4 mesece, sklenjena pa je bila 15. oktobra lani. Ker mu delodajalec pogodbe ne bo podaljšal, ga zanima, ali bom upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.

Ker nimamo podatkov o njegovih predhodnih zaposlitvah, kaže omeniti, da po sistemskem zakonu, ki ga za opredelitev denarnega nadomestila predstavlja Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), za pridobitev dvomesečnega denarnega nadomestila pri zavarovancih, mlajših od 30 let, zadošča vsaj 10 mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih. Takšna gostota zavarovanja se lahko doseže na podlagi ene ali več pogodb, ki niso nujno zaporedne, ampak lahko tudi z vmesnimi prekinitvami.

VIŠINA LETNEGA DODATKA

Bralka navaja, da v preteklih letih ni bila upravičena do letnega dodatka v celotni višini, čeprav slovenska in nemška pokojnina znašata skupaj manj kot 500 evrov. Zanima jo, ali bo tudi letos prejela letni dodatek le v sorazmernem delu, saj je slišala, da bo letos pri izplačilu letnega dodatka drugače za tiste z nizkimi pokojninami.

Letni dodatek je temeljna pravica iz obveznega zavarovanja z namenom zagotavljanja boljšega materialnega položaja prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter večje socialne varnosti, zato je s posebnim zakonom določen tudi v različnih višinah. Do njega so upravičeni uživalci pokojnin po slovenskih predpisih, razen tistih, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg, in tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, vendar le v primeru, če ne prejemajo plače niti niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravic iz invalidskega zavarovanja.

SUHA USTA

75-letna bralka, ki se zdravi zaradi visokega krvnega tlaka in povišanih holesterolov, sprašuje o morebitnem vplivu zdravil na suhost ust. Enaka zdravila (Exforge, Sinvacor, Asentro, Helex občasno) jemlje že dolgo. Nima sladkorne bolezni in nima večjih težav s hrbtenico ali bolečin v sklepih. Občasno ima občutek peska v očeh, ki se ji pogosto solzijo. 

Na prvi pogled bi bil odgovor zelo enostaven. Asentra zelo pogosto povzroča suha usta, kombinirane učinkovine v tableti Exforge občasno, Sinvacor in Helex zelo redko. Pred morebitno ukinitvijo Asentre, ki mora biti nujno postopno, je zelo pomembno pretehtati koristi zdravila in stopnjo neželenega učinka. Pozorno moramo oceniti tudi morebitne preostale vzroke suhih ust, ki jih ni malo. Predvsem pri sistemskih boleznih so sočasno pogosto prisotne tudi suhe oči.

OTROCI LOČENIH STARŠEV

Bralka sprašuje, kako bo z vnuki po ločitvi staršev. Boji se, da bo izgubila stike z njimi, predvsem pa jo zanima, pri kom bodo otroci in kakšne pravice ima kot babica. Skrbi jo tudi, ali bodo lahko vnuki odločili o tem, ali bodo ostali v skupni hiši, v kateri so živeli do zdaj in v kateri živi tudi bralka.

Dogovor o vzgoji in varstvu otrok je potreben za otroke, ki so še mladoletni. Če so otroci polnoletni, se sami odločijo, kje bodo živeli.

Če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo najprej poskusiti sami dogovoriti o varstvu in vzgoji skupnih otrok. Pri tem morajo upoštevati predvsem koristi otrok, torej bralkinih vnukov. Starši se lahko dogovorijo za skupno varstvo in vzgojo otrok, lahko se dogovorijo, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od staršev ali so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od staršev, če pa se jim ne uspe sporazumeti za skupno varstvo in vzgojo otrok, se morajo dogovoriti tudi o stikih med starši in otroki. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. V preteklosti je bila pogosta praksa, da so otroci živeli pri materi, očetje pa so imeli tako imenovane stike, zdaj pa se vse pogosteje uporablja skupno varstvo, kar pomeni, da so otroci približno enako časa pri mami in pri očetu in tudi bolj fleksibilno prehajajo od enega k drugemu od staršev.