ODPRAVNINA PRI INVALIDSKI UPOKOJITVI

Bralec je z Zpiza prejel invalidsko odločbo, s katero mu je priznana 1. kategorija invalidnosti in tako tudi pravica do invalidske upokojitve. Razmišlja pa o morebitni pritožbi, saj meni, da je invalidnost deloma tudi posledica neugodnega delovnega okolja, ne le posledica bolezni. Zanima pa ga, ali mu pripada odpravnina v primeru invalidske upokojitve in le za 4 leta zaposlitve in kako naj delodajalec napiše odpoved.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 119. členu določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti 1. kategorije ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala pravnomočna, zato odpoved ni potrebna. Odločba postane pravnomočna, če zoper prvostopenjsko odločbo ni podana pritožba, v primeru pritožbe pa takrat, ko delavec dobi odločbo 2. stopnje.

Vlada je na seji konec marca sprejela Predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo ter ga posredovala v obravnavo po rednem postopku državnemu zboru. Njegov namen je vzpostavitev zakonske podlage za naknadno izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo slepim osebam, zdravstveno zavarovanim po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu skladno z določbami ZPIZ-1 in ZPIZ-2, do katerega bi bili ti upravičeni, če eden od staršev ali druga oseba ne bi prejemala dodatka za nego po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Svet zavoda pokojninskega in invalidskega zavarovanja je aprila obravnaval in sprejel nekatere pomembne sklepe o uresničevanju pravic iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo mnogim upokojencem izboljšali gmotni položaj.

Najnižja pokojninska osnova za pokojnine, uveljavljene v tem letu, od 1. januarja znaša 947,67 evra oziroma 693,69 evra, če so odmerjene po ZPIZ-1. Najvišja pokojninska osnova pa znaša 3.790,68 evra oziroma 2.774,78 evra, če so pokojnine odmerjene po ZPIZ-1.

OPUŠČANJE ZAMER

Poklicala je naša naročnica in prosila, ali ji lahko s kratkim telefonskim pogovorom pomagam glede zamer, ki jih ne more preboleti, in krivic, ki so se ji zgodile že pred leti. Sporekla se je z bratom, izrečene so bile besede, ki še vedno neprijetno zaznamujejo njeno sedanjost in negativno vplivajo na kakovost njenega življenja.

Vsak človek, ki se ozre nazaj v svoje življenje, se bo spomnil dogodkov ali okoliščin, v katerih se je počutil neprijetno. Lahko je šlo za ločitev, smrt, zamere, razočaranja. Pri tem so bila prisotna čustva, kot so žalost, jeza, občutek manjvrednosti, tesnoba... Vendar ni pomembno, kaj se je zgodilo, temveč kako v zvezi s takim dogodkom posameznik ukrepa. Ali vse skupaj predela, racionalizira in postavi v kot ali pa pusti, da obstoječa občutenja ostanejo nedokončana, kar občuti kot neke vrste obtežitev v svojem čustvenem svetu.

DRUŽINSKA POKOJNINA SINA PO STARŠIH

Bralka navaja, da je sinu kot invalidu I. kategorije zaradi bolezni priznana invalidska pokojnina od lanskega leta najprej v višini 395 evrov. Ker sinu prejemki ne zadoščajo za življenje kljub njunemu skupnemu gospodinjstvu, jo zanima, ali bo po njeni smrti upravičen do družinske pokojnine. Po očetovi smrti jeseni 2018 je sin od zavoda prejel negativno odločbo glede družinske pokojnine, in to le z obrazložitvijo, da pred očetovo smrtjo ni bil popolnoma nesposoben za pridobitno delo, čeprav sin zaradi bolezni že dalj časa ni bil zaposlen in sta ga preživljala skupaj s pokojnim možem.

UREJANJE LASTNIŠTVA ZEMLJIŠČA

Bralec je pred nekaj več kot štiridesetimi leti kupil parcelo od takratnega stanovanjskega sklada. Med kupljenim zemljiščem in ograjo je bil še pas zemljišča, ki je imel drugačno parcelno številko in ni bil vključen v tedanjo pogodbo. Prodajalec je takrat bralcu dejal, da lahko vseeno uporablja zemljišče, saj do njega ni drugega dostopa kot čez parcelo, ki jo je kupil. Bralec od tedaj zemljišče obdeluje in vzdržuje. Zdaj je kot lastnica zemljišča vpisana občina. Bralec se je skušal dogovoriti, da naj ga prepiše nanj, vendar občina na to ne pristane in je pripravljena zemljišče le prodati.

PRIORITETE PRI CEPLJENJU

Bralka je stara 73 let in še vedno ni prejela poziva osebne zdravnice na cepljenje proti covidu-19. Zanima jo, kakšne so njene pravice v tem primeru in kako je s cepljenjem njenih sinov, ki ne spadata v nobeno rizično skupino. 

Glede na starost lahko bralka zelo kmalu pričakuje, da jo bo osebna zdravnica pozvala na cepljenje. Osebni zdravniki so namreč tisti, ki razpolagajo s seznamom svojih pacientov – te so dolžni posredovati zdravstvenim ustanovam, ki izvajajo cepljenje proti bolezni covid-19.

VARSTVO PRED ODPOVEDJO

Bralec je slišal, da je Ustavno sodišče RS menda zablokiralo postopke prisilnega upokojevanja delavcev, ki imajo izpolnjene pogoje za starostno upokojitev. Zaradi težav v poslovanju je vodstvo podjetja napovedalo, da se bo odločilo za uporabo mehkih metod odpuščanja. Zanima ga, ali je zdaj varovan pred kakršno koli odpovedjo.

Absolutnega varstva pred odpovedjo ni. Zadržanje dela določb 89. člena ZDR-1, ki izhajajo iz 21. člena PKP 7, ki se nanaša na zasebni sektor, in 156. a člena Zakona o javnih uslužbencih, ki je v zvezi z 22. členom PKP 7 in se nanaša na javni sektor, pomeni samo to, da do vsebinske odločitve ustavnega sodišča delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev iz prvega ali iz četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2, na poenostavljen način. Izpodbijane določbe so delodajalcu namreč omogočale podajo odpovedi brez dokazovanja utemeljenega poslovnega razloga, s čimer bi odpadlo tudi tveganje v primeru tožbe delavca.