DEDOVANJE MED SOROJENCI

Bralka pričakuje, da bo dedovala skupaj s sestro in bratom. Pogovarjali so se, da bi si hišo razdelili tako, da bi vsak dobil eno tretjino, oziroma bi se dogovorili, da vsak lahko uporablja vse, če pa to ne bo šlo, pa bi kasneje hišo prodali in si razdelili kupnino. Zanima jo, ali je tak dogovor mogoče skleniti na zapuščinski obravnavi ali pa morajo glede tega k notarju.

V okviru zapuščinskega postopka je mogoče skleniti tako imenovani dedni dogovor. Sodelovanje notarja ni potrebno, ker se dedni dogovor sklene na sodišču.

SMISEL ŽIVLJENJA

 Z naročnico sva se med terapijo dotaknili tudi vprašanja, ki jo zadnje čase muči. Na poklicnem področju ni dosegla takšnega uspeha kot nekateri posamezniki, s katerimi se primerja, in očita si, da je pomemben del svojega življenja zanemarila in se ni dovolj potrudila. Zdaj, ko je upokojena, pa je že prepozno, zaradi česar je zagrenjena.

Za njenim obžalovanjem za zamujenim je skrita jeza in ogorčenje nad sabo, ker ni bila dovolj zagnana, delavna, vztrajna in ambiciozna. Slikarka, ki se ni znala odločiti, katera je temeljna usmeritev v njenem ustvarjanju, je begala iz enega načina v drugega, nikjer pa zares izpopolnila in poenotila svojega dela. Ko pogleda na svojo preteklo življenjsko pot, ugotavlja, da ne bo za seboj pustila nobene pomembne sledi. Določa jo samo povprečno in dokaj nepomembno življenje v anonimnosti. Pa je to res tako?

POGOJI ZA POTOVANJE NA HRVAŠKO

Bralko zanima, pod katerimi zdravstvenimi pogoji, povezanimi z epidemijo covida-19, lahko potujemo na Hrvaško. Z možem namreč načrtujeta pot v juliju, oba sta bila že cepljena, ona s cepivom Pfizer, mož pa z AstraZeneco. Zanimajo jo pogoji tako za izstop iz Slovenije kot za vstop nazaj v Slovenijo.

Najnovejši pogoji, ki veljajo, so naslednji: Hrvaška od potnikov iz Slovenije zahteva negativni hitri test, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa (dovolj je natisnjeno potrdilo iz sistema zVEM – za prijavo potrebujete digitalno potrdilo), ali negativni hitri PCR-test, ki ni starejši od 72 ur (prej 48 ur) od odvzema brisa, ali potrdilo o prebolelosti ali pozitivnem covid testu, ki je starejše od 11 dni in ne več kot 180 dni, ali potrdilo o prebolelosti ali pozitivnem covid testu in da je oseba znotraj šestih mesecev bila cepljena z vsaj enim odmerkom katerega koli cepiva, se ji izjema vstopa brez negativnega testa ali karantene podaljša za 180 dni od datuma cepljenja, ali potrdilo o polnem cepljenju po pravilih proizvajalca (dovolj je tudi cepilni kartonček, še bolje pa je imeti potrdilo iz sistema zVEM).

PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralka navaja, da je bila njena sestra operirana zaradi malignega tumorja, ko je bila stara šest let. Kljub takratnemu težkemu zdravstvenemu stanju in kasnejšim posledicam je redno zaposlena že od leta 1989 naprej. Zanima jo, ali se bo njena sestra zaradi prebolele bolezni lahko prej starostno upokojila in ali bo upravičena do zagotovljene pokojnine, ki zdaj znaša 620 evrov.

Zakon določa, da se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leta dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona (zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralec je v podjetju zaposlen 21 let in ta mesec se bo upokojil, zato ga zanima, ali bo upravičen do odpravnine v višini sedmih svojih bruto plač. Zanima ga tudi, koliko dopusta in regresa mu pripada. Ker je njegovo delo specifično, ga je delodajalec zaprosil, da tudi v odpovednem roku dela, neizkoriščen dopust pa mu je pripravljen plačati. Je tu kaj spornega?

Razmišljanje delavca glede odpravnine je vsekakor napačno. V odvisnosti od trajanja delovne dobe pri zadnjem delodajalcu po 108. členu ZDR-1 oziroma Zakona o delovnih razmerjih je namreč odpravnina določena takrat, ko delodajalec delavcu poda odpoved iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, medtem ko je za ugotovitev odpravnine ob upokojitvi bistven 132. člen istega zakona.

REZERVNI SKLAD ZA GARAŽO

Bralka je lastnica stanovanja v eni stavbi in lastnica garaže v drugi stavbi. Do nedavnega ji za garažo ni bilo treba plačevati v rezervni sklad, nato pa se je to spremenilo. Bralko zanima, ali je dolžna plačevati v rezervni sklad in kako se to sploh določi. Pri tem pojasnjuje, da do svoje garaže pristopa po posebnem koridorju v podzemnem nivoju, tako da sploh ne uporablja drugih prostorov tega bloka.

Odgovor na bralkino vprašanje je odvisen od več dejavnikov. Prvi dejavnik je starost stavbe, drugi dejavnik pa, kakšen je sklep večine etažnih lastnikov glede načrta vzdrževanja in rezervnega sklada. Le dejstvo, da bralka do garaže dostopa po podzemnem hodniku, tako da ne uporablja stanovanjskega dela stavbe, pri tem ni pravno relevantno, ker je obveznost plačila v rezervni sklad vezana na lastništvo etažnega dela, torej ne na uporabo stavbe kot celote.

LIMFEDEM 

Bralka ima težave zaradi enostranskega limfedema, ki je verjetno povezan s kroničnim venskim popuščanjem. Svetovali so ji povijanje z elastičnim povojem in zdravilo Detralex. Poleti zaradi vročine povoje težko prenaša. Oteklina je zato obsežnejša, trša in čez noč ne splahni. Zanima jo, ali obstajajo povoji, ki so lahko nameščeni več dni, in kakšno novejše zdravljenje njenih težav. 

Limfedem nastane zaradi čezmernega kopičenja vode, elektrolitov, beljakovin in še nekaterih drugih snovi med celicami tkiva, navadno v spodnjih udih. Limfne poti jih zaradi različnih vzrokov ne morejo odstraniti in odplaviti v krvni obtok. Vzrok so lahko prirojene motnje in najrazličnejše bolezni, ki ovirajo odtok limfe (poškodbe, vnetja, rakava obolenja) ali preveč obremenijo limfni sistem (kronično vensko popuščanje, bolezni jeter, ledvic). Limfedem se kaže kot oteklina, ki je sprva mehka in čez noč izgine.

Zdusove strani

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) podpira predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada sprejela 17. junija, in to predvsem zaradi dejstva, da gre za začasen zakon ter da bodo ljudje, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti, to vendarle dobili. Imajo pa glede vsebine kar nekaj kritičnih pripomb, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Zakon prinaša nekatere novosti in rešitve, ki jih dosedanji osnutki niso vsebovali. Predvsem je novo to, da vlada predlaga, da bi zakon veljal le za obdobje od 2022 do 2025, nakar bi bil sprejet nov sistemski zakon. Novo je tudi to, da po predlogu zakona ne bi šlo za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot vejo socialnega zavarovanja, ampak za področje, ki bi ga urejala in vodila država oziroma njeni organi.