DATUM IZPOLNITVE POGOJEV ZA 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Bralka navaja, da je lani prejela izračun pogojev za predčasno pokojnino, ki jih bo izpolnila pri starosti 60 let in 4 mesece s 40 leti pokojninske dobe, to je 15. decembra 2021. Pogoje za starostno pokojnino pa bo izpolnila pozneje, ko bo dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, to je 30. novembra 2022, ker je bila vse od leta 2005 do 15. decembra 2013 vključena v prostovoljno pokojninsko zavarovanje kot nezaposlena oseba. Zdaj je slišala za spremembo zakona, da se tako prostovoljno zavarovanje šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, zato jo zanima, ali lahko uveljavi 40 odstotkov starostne pokojnine in kdaj.

POGODBA O PREUŽITKU

Bralec se spomni, da je bilo včasih v navadi, da se je kmetija izročila nasledniku, stari gospodar pa si je izgovoril preužitek. Zanima ga, ali to še vedno obstaja in kako je videti takšen preužitek.

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnika) prenesla lastninsko pravico na svojih določenih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače.

STATUS STAREJŠEGA DELAVCA

Bralec, ki bo kmalu dopolnil 56 let, je dobil dodatne tri dni letnega dopusta zaradi statusa starejšega delavca. Prav tako ga je delodajalec zaprosil za pisno soglasje za nadurno delo. Zanima ga, ali ga ta status varuje tudi pred morebitno odpovedjo zaradi poslovnih razlogov.

Odkar velja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), prihaja večkrat do podobnih dvomov in vprašanj. Dejstvo je namreč, da ZDR-1 pozna dve dokaj sorodni kategoriji zaposlenih, ki marsikoga spravijo v zmoto.

O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se je po skoraj dvajsetih letih priprav končno znašel v zakonodajnem postopku, je na novembrski seji razpravljal tudi Svet Zpiza. Upamo, da bodo odločevalci imeli toliko modrosti in poguma, da bodo upoštevali ključne pripombe in predloge številnih udeležencev iz javne razprave in s tem sprejeli zakonske rešitve, ki bodo zadovoljile vsaj večino prebivalstva, ki pričakuje, da bi se z zakonom moral izboljšati materialni in socialni položaj tistih, ki že danes nujno potrebujejo storitve dolgotrajne oskrbe.

PRAVNO VARSTVO PACIENTOV

Bralko zanima, kakšno pravno varstvo imajo zagotovljeno pacienti, če pride pri zdravniku ali zobozdravniku do kršitve njihovih pravic, in kako naj ravnajo.

Če pacient (oziroma pravilneje: zavarovana oseba) meni, da je prišlo pri izvajalcu zdravstvenih storitev do kršenja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (na primer neupravičeno zaračunane storitve), lahko poda zahtevek pri območni enoti oziroma izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

PONOVNI IZRAČUN POKOJNINE PO URADNI DOLŽNOSTI

Bralec navaja, da je od zavoda prejel negativno odločbo, izdano po uradni dolžnosti, da mu pokojnino še naprej izplačuje v nespremenjenem znesku. Ob upokojitvi leta 2006, pri starosti 65 let in en mesec, se mu je v skupno pokojninsko dobo 41 let in 10 mesecev štel tudi dokup študija in služenja vojaškega roka v skupnem trajanju tri leta in 11 mesecev. Glede na to, da je dokup študija in vojaškega roka zdaj delovna doba, mu ni čisto razumljivo, da se mu višina pokojnine nič ne spremeni.

OB SLUŽBO ZARADI PLAČILNE NEDISCIPLINE?

Delavec je zaposlen pri zasebniku, ki bo podjetje verjetno zaprl, saj ga zelo jezi plačilna nedisciplina. Delavec sprašuje, ali je to zadosten razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Nikakor ne gre mešati dveh vrst postopkov, ki sta do določene mere sicer resda sorodni, pa vendarle v bistvenem različni. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov mora delodajalec izkazati in po potrebi tudi dokazati obstoj razloga, ki narekuje odpoved. Poslovni razlog, ki upravičuje odpoved, se odraža kot prenehanje potrebe po delavčevem nadaljnjem delu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. V takem primeru pripadata delavcu odpovedni rok in odpravnina, oboje je odvisno od trajanja zaposlitve pri tem delodajalcu.  

PO MOŽGANSKI KAPI

Bralka je prebolela možgansko kap. Zadnje čase ima težave s krvnim tlakom. Zjutraj je nizek (včasih 120 mm Hg), ki se po zaužitju zdravila še zniža. Pogosto ima tudi vrtoglavice. Ves čas jemlje enaka zdravila Prenesso 4 mg, Aspirin in Tulip. Nekje je prebrala, da lahko možgansko kap preprečimo tudi s pitjem kozarca tople vode pred spanjem. 

Po ishemični možganski kapi, ki je nastala zaradi ateroskleroze ožilja, lahko ponovno možgansko kap preprečimo z urejanjem krvnega tlaka (pod 130 mm Hg), holesterola (LDL pod 1,8 mmol/l), optimalnim zdravljenjem sladkorne bolezni in zdravim načinom življenja (prehrana, prenehanje kajenja, telesna dejavnost) ter rednim jemanjem predpisanih zdravil. Z upoštevanjem priporočil in ustrezno obravnavo ob nastanku bolezni lahko preprečimo več kot 90 odstotkov ponovnih možganskih kapi. Žal večina prebolelih preneha jemati zdravila zaradi prebranih neželenih učinkov ali ker imajo ob meritvah krvnega tlaka ali pregledu krvi normalne vrednosti. Toda zdravila je treba ves čas jemati, ker so normalne vrednosti posledica jemanja zdravil. Ni pa nujno, da je odmerek ali način zdravljenja ves čas enak. Zato so potrebni pregledi krvi in pregledi pri osebnem zdravniku.

SPREMEMBE V VEČSTANOVANJSKI STAVBI

Bralka je lastnica stanovanja v starejši stavbi, v katero se je vselilo nekaj novih stanovalcev, ki si zelo želijo, da bi imela stavba svoje dvigalo. Radi bi tudi popravili fasado in streho, spremenili sistem ogrevanja in podobno. Bralka je s sedanjim stanjem zadovoljna in se boji, koliko bo stala tako obsežna prenova.

Opisane spremembe in popravila res utegnejo povzročiti velike stroške. V večstanovanjskih objektih so mogoči dogovori o tako velikih spremembah le takrat, ko se z njimi strinja več kot tri četrtine etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Izračunajo se tako, da se praviloma upošteva razmerje med celotno stavbo in velikostjo posameznega stanovanja. Za postopek odločanja o posameznem posegu v stavbo se uporabljajo deleži, kot so vpisani v zemljiški knjigi.