ZAUPANJE V PRIHODNOST

Naročnici je po štiridesetih letih skupnega življenja nepričakovano umrl mož. Po dveh letih intenzivnega žalovanja se je njeno življenje počasi začelo umirjati, in ker je še relativno mlada, se boji, da bo ostala sama. Ni namreč vajena ednine, dvojina je bila zanjo nekaj samoumevnega. Pravi, da se počuti »brez kompasa«, kar jo straši in navdaja s tesnobo.

Občutek varnosti je osnovna človeška potreba. Odrasli ljudje se moramo sprijazniti z dejstvom, da sta varnost in prihodnost dva izključujoča se pojma. Prihodnost vseh nas je nepredvidljiva, razlikujemo pa se po stopnji čustvene zrelosti, kako se s tem spopadamo. Ali nas paralizira in prestraši ali pa relativno dobro prenašamo nepredvidljivo. Govorimo lahko o splošnem zaupanju v življenje, o optimizmu ali pesimizmu. Tisti z zmanjšano zmožnostjo prenašanja negotovosti življenja so preobremenjeni predvsem s skrbjo in negativnimi vidiki, kar stopnjuje tesnobo. Če smo pretežno negotovi in zaskrbljeni, moramo spremeniti okvire svojega razmišljanja in predvsem poiskati varnost znotraj sebe. Težko je, če ljudje večino svojega življenja varnost prelagajo v roke drugih. Ko zunanja opora izgine, se zruši skrbno sestavljena struktura, ki nam je pomagala živeti.

Ozaveščanje o pomenu cepljenja

Pandemija covida-19 je povzročila eno največjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja, in cepljenje je v tem trenutku edino realno upanje, da se ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni. Zato je Nacionalni inštitut za javno zdravje skupaj z ministrstvom za zdravje in uradom vlade za komuniciranje oblikoval kampanjo promocije cepljenja proti covidu-19 s sloganom "Nalezimo se dobrih navad – cepimo se". Promociji se je pridružila tudi Zveza društev upokojencev Slovenije. Tako bodo ekipe društev upokojencev do 31. oktobra 2021 na promocijskih stojnicah ozaveščale o pomenu cepljenja proti covidu-19 med starejšimi prebivalci.

 ALI BO CEPLJENJE OBVEZNO?

Bralko zanima, ali je mogoče, da država odredi obvezno cepljenje za vse. Sama sicer spada v rizično skupino (stara je 68 let), vendar ima tudi hude težave z alergijami, zato se še vedno ni cepila proti covidu-19. Ali jo država lahko prisili v to?

Bralkine skrbi so odveč, že zdaj veljavni zakon o nalezljivih boleznih namreč omogoča ugotavljanje utemeljenih razlogov za opustitev cepljenja. Ker osebam, pri katerih obstaja verjetnost, da bi zaradi cepljenja utrpele hude alergijske reakcije, tudi epidemiološka stroka odsvetuje cepljenje, je skoraj gotovo, da bi bila izvzeta iz režima obveznega cepljenja.

Novela ZPIZ-2J je v prehodno določbo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spet uvrstila pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Tako se vzpostavlja sistem pravice, kot je veljal že leta 1973 in vse do konca leta 2012.

Pravica do invalidnine (denarnega nadomestila) za telesno okvaro kot pravica iz obveznega zavarovanja je bila leta 1959 nova pravica v invalidskem zavarovanju, saj se je v podobni obliki, kot jo poznamo danes (torej kot neka vrsta odškodnine za prizadetost in težave, ki jih ima zavarovanec zaradi telesne okvare v zasebnem življenju, ne glede na to, ali ima telesna okvara vpliv na zavarovančevo delovno zmožnost), prvič pojavila v zveznem predpisu Zakona o invalidskem zavarovanju, ki se je uporabljal od 1. januarja 1959 do 31. decembra 1964.

BOLEČINA POD REBRI

Triinosemdesetletna gospa ima že nekaj let občasno, zdaj pa stalno zelo motečo bolečino pod desnim rebrnim lokom. Včasih vzvalovi in nabrekne ter pritisne na rebra. Ves čas se počuti utrujeno in slabotno. Čeprav veliko je, se ne more zrediti. Sprašuje, ali je mogoče, da ima trakuljo. Doma imajo že vseskozi psa ali mačko.

Včasih smo ljudem, ki so zelo veliko jedli, vendar ostali suhi kot trlice, rekli, da imajo prav gotovo trakuljo. Danes pri njih iščemo predvsem bolezni ščitnice, rakave bolezni ali izgorelost. Trakuljavost danes ugotovimo pri največ desetih osebah letno. Pa vendar …

INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralka navaja, da je pred tremi leti od zavoda prejela negativno odločbo, da nima pravice do invalidnine za 60-odstotno telesno okvaro, ki je bila posledica bolezni. Zdaj pa je zasledila, da bi lahko dobila invalidnino, in jo zanima, ali je to res.

V primerjavi z zakonom, veljavnem do konca leta 2012, določba zakona, ki je veljala od 1. januarja 2013 do 6. avgusta 2021, ni več vsebovala pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. V tem obdobju so zavarovanci lahko pridobili le pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je bila posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, kar je bil tudi razlog, da je bralka prejela negativno odločbo o invalidnini.

Iz letnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je razvidno, da je bilo v letu 2020 vseh uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja povprečno 624.735. V primerjavi z letom 2019 to pomeni za 4.276 oziroma 0,7 odstotka več. V decembru 2020 pa je bilo uživalcev 623.850, kar je za 1.060 oziroma 0,2 odstotka več kot v decembru 2019. Gre za najnižjo stopnjo rasti v zadnjih tridesetih letih. Enaka je bila le še v letu 2017. To je spodbuden podatek, ki kaže, da je treba sistem prilagajati spremenjenim družbeno-ekonomskim odnosom in demografskim spremembam v družbi.

DELOVNOPRAVNI STATUS ZAPORNIKA

Bralec odhaja na nekajmesečno prestajanje zaporne kazni, zato sprašuje, kakšen bo v tem času njegov delovnopravni status.

Če bo zaporna kazen trajala šest mesecev ali manj, potem pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, zato ne pride v poštev prenehanje delovnega razmerja, ampak suspenz pogodbe o zaposlitvi skladno s 53. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Med suspenzom mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno povezane z opravljanjem dela. Delodajalec bo izdal sklep o suspenzu in delavca na tej podlagi tudi odjavil iz zavarovanja. Delavec ima pravico in dolžnost vrniti se na delo najkasneje v roku petih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe, in če se vrne pravočasno, se delovno razmerje nemoteno nadaljuje.

ZDUS

Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še naprej podpira predsednika Janeza Sušnika. Tako je na seji, ki je potekala 19. avgusta, sklenilo vseh 13 predstavnikov pokrajinskih zvez in tako zavrnilo poziv k odstopu, ki ga je v javnem pismu zahtevalo nekaj nekdanjih funkcionarjev Zdusa.

Na novinarski konferenci po seji je Janez Sušnik povedal, da mu je upravni odbor že pred dvema mesecema, ko so razpravljali o podobnem pozivu, zagotovil stoodstotno podporo. Poziv k odstopu je kategorično zavrnil, saj da je edini organ, ki lahko izglasuje njegovo nezaupnico, zbor članov. Dodal je še, da ta poziv razume kot poskus političnega prevzema zveze, saj je pričakovati, da bo po končanem predsedovanju Slovenije Evropski uniji prišlo do usklajenih akcij za zrušitev aktualne vlade, drugo leto pa je že volilno leto.