POSLEDICE MALOMARNEGA RAVNANJA MED EPIDEMIJO

Bralec pravi, da je večina državljanov že dobro seznanjena z obveznimi zaščitnimi ukrepi med epidemijo covida-19. Ne glede na to pa opaža, da nekateri ljudje, med njimi tudi starejši, še vedno ne nosijo mask ali pa jih nosijo površno, se ne držijo pravil socialnega distanciranja ipd. Zanima ga, kakšne sankcije lahko take ljudi doletijo. 

Za nekatere posameznike je denarna kazen edini ukrep, ki lahko spremeni njihovo nerazumno in nevarno obnašanje. Namreč zavedanje, da jih lahko nespoštovanje pravil občutno udari po žepu.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI IN JUBILEJNA NAGRADA 

Bralec bo na dan upokojitve dosegel tudi 20 let dela pri zadnjem delodajalcu. Zanima ga, ali mu ob izplačilu zadnje plače pripada poleg odpravnine ob upokojitvi tudi jubilejna nagrada za 20 let delovne dobe.

Pravica do odpravnine ob upokojitvi je zakonska pravica, ki je urejena v 132. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), na podlagi katerega je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh delavčevih povprečnih mesečnih plač za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodnejše. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti pa lahko glede te pravice določa drugačne pogoje.

UPOKOJITEV LETOS ALI DRUGO LETO

Bralec navaja, da prejema 40 odstotkov starostne pokojnine že od aprila letos, ko je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na negotovo rast plač v letošnjem letu, ki je podlaga za izračun valorizacijskih količnikov, ga zanima, kdaj bi bila zanj ugodnejša upokojitev, ali letos ali drugo leto. Predvideva tudi, da bi se v pokojninski osnovi upoštevala še plača iz letošnjega leta, ker je nekoliko višja kot plača iz prvega leta izračuna pokojninske osnove. 

O ZAMERAH

Naročnica je prišla na svetovanje v zvezi s težavo, ki jo bremeni že dolgo časa. Pred leti sta se sporekli s sestro in od takrat ne govorita več druga z drugo. Neprijetni občutki zamere pa ne ponehajo in ji grenijo življenje. Rada bi našla notranji mir in sestri odpustila.

V življenju velikokrat naletimo na okoliščine, ko ena oseba želi nekaj, druga pa ji ne ustreže. Vse je odvisno od tega, kako razumemo nastalo situacijo. Če znamo ločiti, da nas drugi ne zavrača kot osebo, pač pa samo ni pripravljen na to, da nam ne ustreže v vedenju, potem je vse v redu. Tak nesporazum lahko presežemo in nadaljujemo odnos še naprej. V nasprotnem primeru pa se zavrnjena oseba počuti izigrano, prevarano in globoko razočarano. Začne verjeti, da je drugi nepravičen, in s tem nastane zamera. Ta ne vpliva le na medčloveški odnos, ampak tudi na čustveno življenje tistega, ki zameri. Čustvena vsebina tega počutja je mešanica jeze, razočaranja in tudi žalosti zaradi izgubljenega odnosa. Prvi kazalnik takšnega novonastalega razmerja je distanca, ki jo prizadeta oseba vzpostavi do drugega. Bolj ko je odnos pomemben, bolj boli zamera, ki lahko traja leta. Lahko se pojavita celo sovraštvo in želja po maščevanju.

DALJŠI PREMORI PRI DIHANJU

Bralka se je zelo ustrašila, ko se ji je zdelo, da je mož ponoči nehal dihati. Čez nekaj dolgih sekund je po nekajkratnem globokem vdihu ponovno normalno dihal in zaspal. Po tem dogodku je še večkrat zaznala tudi daljše premore pri dihanju. Mož je malo predebel in ima mejno povišan krvni sladkor. Drugače je zdrav. Vendar se mu zaradi tega ne zdi vredno obiskati zdravnika. Kaj svetujete? 

Občasne prekinitve dihanja v spanju niso tako redka in tudi ne nedolžna težava. Pojavlja se približno pri desetih odstotkih oseb, večkrat pri moških, starejših in predebelih ljudeh. Ti ljudje običajno smrčijo zaradi anatomskih sprememb, dodatnega nabiranja maščobnega tkiva v žrelu ali oslabelosti mišic žrela v starosti. Če ohlapne mišice in jezik zaprejo dihalno pot, dihanje preneha (obstruktivna spalna apneja – OSA). Centralna spalna apneja – CSA lahko nastane ob možganski kapi.

NADOMESTILO ZARADI KARANTENE

Bralka, ki je zaposlena v družinskem podjetju, pove, da je bila vzgojiteljica v vrtcu okužena s koronavirusom in so celotni oddelek poslali v karanteno za 14 dni. Otroci in starši so bili doma zadnji teden septembra in prvi teden oktobra. Obvestilo o tem je dobila po elektronski pošti, odločbe o odreditvi karantene pa ne. Zanima jo, do kolikšne plače je upravičena in ali je delodajalec upravičen do kakega povračila.

Po vsej verjetnosti delavka ne bo prejela odločbe o karanteni, razen v primeru okužbe njenega otroka. V zadevnem 14-dnevnem obdobju bi delavki skladno z relevantnim 6. odst. 137. člena ZDR-1 zaradi višje sile, ki se šteje v tovrstnem primeru zaradi potreb varstva otroka, pripadalo nadomestilo plače le v višini 50 odstotkov plače, ki bi jo prejela, če bi delala, in ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, pri čemer delodajalec ne bi bil upravičen do refundacije.

NOVA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE NAMESTO PREDČASNE POKOJNINE

Bralec A. K. navaja, da mu je bila 31. maja 2015 priznana predčasna pokojnina, ko je dopolnil starost 60 let in 6 mesecev ter 40 let in 4 mesece pokojninske dobe. V to pokojninsko dobo mu je bil namreč vštet tudi dokup študija 5 let in vojaškega roka 10 mesecev in 15 dni, za katerega je plačal prispevke že leta 1997, zato je lahko uveljavil le predčasno pokojnino s 14,4-odstotnim zmanjšanjem. Glede na to, da je bil pred kratkim spremenjen zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ga zanima, ali bo zdaj upravičen do starostne pokojnine in kdaj mora vložiti zahtevek.